»Do krize lahko pride, a je v tem trenutku malo verjetna«

»Do krize lahko pride, a je v tem trenutku malo verjetna«

V letu 1992 je Švedska nacionalizirala in združila dve banki: Gota Bank in Nordbanken, kateri sta že bili večinoma v lasti države. Tako kot v ZDA 15 let pozneje, so cene nepremičnin najprej eksplodirale in nato zgrmele, s seboj pa so dol povlekle tudi banke. Leta 2001 je Nordbanken skupaj z danskimi, norveškimi in finskimi posojilodajalci ustvaril Nordea, največjo banko v regiji. Svoje zadnje delnice v banki je Švedska prodala šele septembra leta 2013 in tako končno potegnila črto pod krizo, ki

Bančne krize pustijo globoke in trajne posledice v gospodarstvu in družbi. Zadnja kriza je bila največja in najhujša od leta 1930, in je bilo za okrevanje potrebnega veliko časa. V študiji, objavljeni leta 2014, so raziskovalci preučevali 100 finančnih kriz, do katerih je prišlo od leta 1890 dalje. Carmen Reinhart in Kenneth Rogoff, ekonomista iz Harvarda, sta ugotovila, da so realni dohodki potrošnikov potrebovali v povprečju kar 8 let, da so se vrnili na predkrizno raven. Od 12 držav, v katerih se je kriza začela leta 2007 se jih je do danes na predkrizno raven vrnilo le 7.

Gospodarska rast v ZDA se je začela pobirati šele v letu 2009, a se do zdaj ni ustavila. Gre za eno izmed najdaljših obdobij rasti po 2. Svetovni vojni. Brezposelnost se je znižala na 4,7%. V tem obdobju je bila rast nenavadno počasna, v povprečju le 2,1% na leto. Gospodarstvo se je vrnilo na predkrizno raven šele v letu 2013. Mnogi Američani pa so danes mnenja, da je blaginja nekaj, kar se zgodi drugim ljudem, npr. tistim, ki delajo na Wall Streetu.

Značilnost kriz - zasebni dolg postane državni

Značilnost bančnih kriz je tudi v tem, da zasebni dolg postane javen - ko banke ne morejo več opravljati svojega osnovnega dela, kot sta posojanje, potrošniki pa ne morejo vračati posojil, na pomoč vedno pride vlada. Razmerje ameriškega dolga proti BDP se je zaradi prej opisane značilnosti med letoma 2007 in 2011 povečalo za polovico. V najbolj zadolženih evropskih gospodarstvih je bila rast zadolženosti še večja. Čeprav so države razmerje dolga proti BDP v zadnjih nekaj letih zmanjšale, bodo potrebovale še veliko časa, da pridejo na predkrizno raven.

V bilancah centralnih bank se da še vedno videti vpliv zadnje finančne krize. Tudi če ameriški Fed letos še dvakrat zviša ključno obrestno mero, bo ta ob koncu leta še vedno na nižji ravni, kot ob propadu Lehman Brothers. Evropska centralna banka na drugi strani še vedno kupuje obveznice in letos ni pričakovati začetka obdobja zviševanja ključne obrestne mere.

Značilna je tudi rast populizma

Posledice krize ni videti samo v gospodarskih podatkih ampak tudi drugje. Ena od posledic je porast populizma, ki je popeljal Trumpa v Belo hišo, Veliko Britanijo pa iz EU. To sicer ni nič novega. Krize vedno vplivajo tudi na politično sliko držav. Od tu izhaja tudi nemški strah pred neodgovorno fiskalno politiko, ki vodi v hiperinflacijo. Ena izmed podobnih kriz je odgovorna tudi za ustanovitev ameriškega Fed leta 1913.

Nihče ne ve, kdaj in kje bo naslednja kriza udarila. Jasno pa je le eno – do te bo sigurno prišlo. V knjigi “This Time Is Different”, objavljena leta 2009, sta ga. Reinhart in g. Rogoff zapisala, da so bančne krize priložnost in hkrati nevarnost – tako v razvitih državah, kot tudi v državah v razvoju. Opozorilni znak, da je nekaj narobe, je kopičenje dolga. V zadnjih nekaj letih je od velikih gospodarstev videti najbolj ranljiva Kitajska, kjer se je že napihnil nepremičninski balon.

Najboljša varovalka so dovolj visoke rezerve

Ali so v tem trenutku banke na Zahodu varne? Bančno pritoževanje o kapitalskih zahtevah in bremenu nadzora povzročajo skrbi, da se bodo slabe navade vrnile. Ta pritoževanja imajo različne vzroke na obeh straneh Atlantika. Ameriške banke menijo, da so že dovolj močne in ne potrebujejo takih regulacij, nekatere Evropske banke pa so prepričane, da uredba upočasnjuje njihovo okrevanje.

Banke niso nikoli povsem varne, kar je tudi prav. Kapitalizem navsezadnje sloni na tveganju. Najboljša varovalka pred novo krizo so dovolj velike kapitalske rezerve. Banke imajo v tem trenutku zagotovo večje kapitalske rezerve, kot so bile pred desetimi leti. Verjetno si je danes težko predstavljati da bi bili po vsem tem slabše pripravljeni.

V primeru vprašanj pišite na igor.loparic@vzajemci.com.

Oznake: Bančništvo
Priporoči članek prijatelju