Investiranje v obveznice ni najbolj enostavna naloga, a izogibanje najpogostejšim napakam je preprosto.
Čeprav se nahajamo šele v prvi polovici leta 2017, ni nikoli prezgodaj govoriti o napakah, ki smo jih že ali jih še bomo storili v letu 2017. Govorimo predvsem o napakah pri investiranju, napakah ki jih ljudje storijo pri upravljanju svojih naložbenih portfeljev.
Ko se pogovarjam z vlagatelji, ali pa s strokovnjaki na področju financ, ugotavljam, da čisto vsi delajo iste napake. Teh se med drugim tudi zavedajo, a jih bom v nadaljevanju vseeno predstavil.
Zanemanjanje pravega namena investicij s fiksnim donosom
Ko kupite obveznico ali obvezniški sklad, si morate odgovoriti na preprosto vprašanje: Kakšno vlogo imajo tovrstne naložbe v vašem portfelju?
Najpogostejši odgovori so: a) razpršenost, b) stabilno rast, ali c) zaščita glavnice. Mnogi vlagatelji upoštevajo te dejavnike, ko se odločajo za nakup. Pravi odgovor je odvisen od starosti vlagatelja, mesečnih dohodkov, sprejemljive stopnje tveganja in od vrste drugih dejavnikov. Ne glede na to, kakšen je vaš odgovor, je pri prvotni odločitvi treba vztrajati. Naj vas ne premami trend na trgih ali pa donosna naložba vašega soseda. Ostanite usmerjeni v svoje cilje in temu primerno izbirajte naložbe.
Eden od pomembnejših, izrednih dejavnikov je trenutna situacija v svetu. Rekordno nizke obrestne mere centralnih bank vplivajo na višino obrestnih mer državnih obveznic. V kolikor ste vlagatelj, ki bi bil zadovoljen šele pri 5 – odstotni donosnosti, boste morali sprejeti višje tveganje in s tem nihajnost vašega portfelja, saj z bolj varnimi, obvezniškimi naložbami, te donosnosti v tem trenutku ne boste dosegli.
Izbira naložbe, ki se ne ujema s finančnimi cilji
Morda se sliši čudno, a bi bili presenečeni nad tem, kako pogosto se to dejansko dogaja. Recimo, da ste v pokoju in vam je že uspelo prihraniti dovolj sredstev za lagodno življenje. Želite obveznice, katere bi zaščitile vašo glavnico, poleg tega pa si želite vsaj malo donosa. V kolikor je to vaš cilj, so na primer trgi v razvoju za vas območje, kamor ne smete investirati niti centa. Takšni trgi praviloma imajo več potenciala za rast, a s tem tudi občutno višje tveganje in niso primerni za umirjene vlagatelje, ki se nadpovprečnemu nihanju portfelja želijo izogniti. Boljša odločitev bi bila naložba v kratkoročni obvezniški sklad.
Ko izbirate naložbe, predlagam enodnevni premislek, in nato potrditev izbranih investicij. Postavite si vprašanje, če so izbrane naložbe v skladu z vašimi cilji? Ali so naložbe med seboj v pravih razmerjih? Ko odgovorite, boste vedeli, če je bila vaša izbira prava.
Prodaja obveznic, ko obrestne mere rastejo
Prepogosto se dogaja, da so vlagatelji v skušnjavi, ko vrednost njihovih naložb pada. Logično je, da ko obrestne mere rastejo, pada vrednost obveznic in obvezniških skladov. Skušnjava, da bi razprodali naložbe postane še bolj močna, ko spremljate dnevne premike. Na tej točki predlagam, da ponovno razmislite o svojih dolgoročnih ciljih. Čeprav skladi zagotavljajo transparentnost in imate svobodno izbiro pri menjavi naložb, to ne pomeni, da je morate svoje naložbe pogosto spreminjati. Ne pustite, da vas preveč informacij prepriča v napačna dejanja. Naraščanje obrestnih mer še ne pomeni, da bo vaš portfelj izgubljal vrednost. Kratkoročno, da. Dolgoročno pa se z vedno novimi cikli investiranja, katerih se poslužujejo skladi, se cena izravna. Torej se morate vprašati, ali ste dolgoročni ali kratkoročni vlagatelj.
Obvezniške naložbe so lahko tudi donosna varovalka
Obveznice bi morale biti glavni steber dolgoročnega varčevanja, še zdaleč pa ne edina naložba. Oblikovati je treba portfelj, ki odraža želeno tveganje posameznika. Z besedo tveganje mislim, kolikšno izgubo si posameznik lahko privošči. Tudi na obvezniškem trgu so prisotne izjemne priložnosti – od državnih, do podjetniških s fiksnim donosom. Odlikuje pa jih nižje tveganje, kot pri standardnih delniških naložbah, katerih so vlagatelji v Sloveniji najbolj vajeni.
