Ker je v Sloveniji inflacija višja od bančnih obresti na depozite, denar na bankah izgublja realno vrednost in kupno moč.
Inflacija je povprečna rast cen za dobrine in storitve, ki se izraža v odstotkih na letni ravni. Ko inflacija raste, z vsakim evrom kupite manj dobrin in storitev. Cilj Evropske centralne banke (ECB) je inflacija v višini okoli 2 odstotkov, da bi se gospodarstva lahko razvijala, na drugi strani pa to povzroča, da realne obrestne mere na bančne depozite v času nizkih obrestnih mer postanejo negativne.
Za ponazoritev dolgoročnega učinka inflacije poglejmo preprost primer: med drugo svetovno vojno, gledano iz današnjega vidika, ste lahko za 15 centov kupili hlebec kruha, nov avtomobil za manj kot 1.000 evrov in povprečno hišo za okoli 5.000 evrov. Danes bi za vse navedeno plačali bistveno več.
Najhujša sovražnika centralnih bank: deflacija in hiperinflacija
Predstavljajte si, da se cena kave v času, ko spijete eno skodelico, podvoji. Čeprav se sliši ekstremno, se takšne stvari dogajajo med obdobji hiperinflacije, ko se cene spreminjajo na dnevni ravni in denar izredno hitro izgublja svojo vrednost. Danes je inflacija ena glavnih tem povsod po svetu. Čeprav so vsi zaskrbljeni zaradi nizke stopnje inflacije, zgodovinski primeri kažejo na veliko hujše dogodke. Po raziskavah sodeč, je hiperinflacija tesno povezana z vojnami in slabimi monetarnimi politikami.
Prvi primer hiperinflacije je bil zabeležen med francosko revolucijo, ko je inflacija na mesečni ravni znašala 143 odstotkov. Do naslednjega primera je minilo dolgo časa, saj se je zgodil šele v 20. stoletju, ko smo bili priča sedemnajstim primerom hiperinflacije v Vzhodni Evropi in Srednji Aziji, petim v Južni Ameriki, štirim v Zahodni Evropi, enem v Jugovzhodni Aziji in enem v Afriki. ZDA še nikoli niso imele hiperinflacije, so bile pa dvakrat precej blizu.
Enega od najhujših primerov smo doživeli tudi v naši regiji, ko je najvišja inflacija na mesečni ravni znašala 313 milijonov odstotkov oz. so se cene podvojile skoraj na dnevnem nivoju. Vojna, slabo upravljanje gospodarstva in splošna destabilizacija regije so bili glavni razlogi za takšen skok inflacije.
Zakaj je hiperinflacija škodljiva, je jasno. Toda, zakaj je škodljiva deflacija, če se cene v tem času znižajo?
Deflacija in zakaj se je vsi bojijo?
V nasprotju z inflacijo, je deflacija obdobje, ko se povprečne cene dobrin in storitev nižajo, vrednost denarja in kupna moč pa rasteta. Po definiciji pride do deflacije praviloma zaradi manjše količine denarja v obtoku ali finančnih inštrumentov, ki jih lahko zamenjamo za denar. V modernih časih, ko je količina denarja v obtoku odvisna od politike centralnih bank, pride do deflacije po daljših obdobjih ohlapne monetarne politike. Ravno zato je bila rekordno nizka inflacija oz. ponekod celo deflacija glavni problem, s katerim se je ECB spopadala v zadnjih letih in ravno zato na trg še vedno plasira več 10 milijard evrov mesečno. Vse od velike depresije, ko je hkrati prišlo do deflacije, visoke stopnje brezposelnosti in večjega števila propada podjetij, večina ekonomistov deflacijo povezuje z daljšim obdobjem krize ter zagovarja stabilno rast cen, četudi je to vzrok za ciklična krizna obdobja.
Deflacija praviloma povzroči začaran krog nadaljnjega zniževanja cen, kar imenujemo deflacijska spirala. Nižanje cen naj bi povzročilo, da se potrošniki za nakupe odločijo z zamikom, saj zaradi pričakovanja nižjih cen odlašajo z nakupom, s čimer povzročijo še nižje povpraševanje in posledično še nižje cene. Tak pritisk na cene bi znižal tako prihodke kot dobiček podjetjem, ki bi začela odpuščati zaposlene, posledično bi bilo več brezposelnih, skupno povpraševanje pa bi še dodatno upadlo, kar bi seveda pomenilo nova odpuščanja, še višjo stopnjo brezposelnosti itd.
Obdobje negativnih obrestnih mer je postalo realnost
Realno obrestno mero izračunamo tako, da od obrestne mere na depozite odštejemo višino inflacije.
V obdobjih, v kakršnem se nahajamo danes, večkrat beremo o negativnih obrestnih merah, pri čemer se poraja vprašanje, kdaj bo do tega prišlo. Vendar se v tem obdobju že nahajamo. Realno negativno obrestno mero namreč izračunamo tako, da od obrestne mere na depozite odštejemo višino inflacije. In trenutno, ko je višina inflacije v Sloveniji poskočila prek 1 odstotka, obrestna mera na depozite pa znaša manj kot pol odstotka, imamo obdobje realnih negativnih obrestnih mer. To pomeni, da vrednost našega denarja izgublja kupno moč, ne glede na to, ali se odpoveste likvidnosti in vaš denar posodite bankam.
Očitno je, da ima model delovanja centralnih bank veliko pomanjkljivosti. Nihče ni predvidel krize in le v redkih državah smo videli popolno okrevanje. ECB je še leta 2011 dvakrat zvišala ključno obrestno mero, medtem ko se je kriza v območju evra poglabljala in se je stopnja brezposelnosti zasidrala nad 10 odstotki. Centralne banke torej tudi v modernem času uporabljajo zastarele modele z namenom spodbuditve gospodarske rasti, ne glede na to, da so na koncu najbolj prizadele varčevalce, prednost pa dale tistim, ki se zadolžujejo. Posledično imamo v Evropi negativne realne obrestne mere in bomo potrebovali nekaj let, da se izvlečemo iz te situacije, še posebej zaradi napovedi o krepitvi stopnje inflacije.
Posebne ugodnosti za naše uporabnike
Vzajemci Skupina smo vodilna neodvisna finančno svetovalna skupina v Sloveniji. Od leta 2001 do danes se je na nas obrnilo več kot 20 tisoč vlagateljev, za katere skrbi ekipa 30 finančnih strokovnjakov. Velik poudarek damo osebnostnemu pristopu, ter zagotavljanju celostne finančne oskrbe vsakega vlagatelja, največjo prednost pa strankam nudimo v obliki lastnega naložbenega odbora. Skozi leta smo uspeli vzpostaviti krepke odnose z našimi poslovnimi partnerji v celotni EU ter na območju Balkana, s pomočjo le-teh lahko zadostimo potrebi vsakega vlagatelja pri doseganju dolgoročnih finančnih ciljev.
Ker je oktober mesec varčevanja, smo se na Vzajemci Skupina odločili, da vam podarimo uro finančnega svetovanja v vrednosti 40 eur. Torej, v kolikor tudi sami razmišljate o podaljšanju vezave sredstev na banki, se še enkrat vprašajte: »Ste se pripravljeni odpovedati likvidnosti sredstev za ničelne donose?«
V kolikor ste si odgovorili z NE, nam pišite na [email protected] in izkoristite vašo svetovalno uro še danes.
