V preteklem tednu sem se v prvem delu serije Negativni učinki negativnih obrestnih mer dotaknil vpliva trenutne monetarne politike ECB na varčevalce v bankah. Kako pa vse skupaj vpliva na gospodarstvo?
Negativne obrestne mere seveda vplivajo na višino obresti bančnih depozitov, saj je inflacija ponavadi višja od obrestnih mer. "Glavni cilj je bilo znižanje vrednosti evra in uvoz inflacije ter z nizkimi (negativnimi) obrestnimi merami spodbuditi banke, da povečajo kreditiranje realnega gospodarstva," je povedal Aleš Šoba v zadnjem intervjuju za Vzajemce.
Zadolženi nočejo novih kreditov, četudi so ti poceni
Vendar, z izjemo znižanja vrednosti evra, pravih učinkov tovrstne politike še nismo dočakali. Močno zadolžena gospodinjstva se še vedno upirajo zadolževanju in posledičnemu pospeševanju potrošnje. Nizke investicije s strani podjetij pa odražajo nizko potrošnjo gospodinjstev ter strah pred zadolževanjem v potencialno deflacijskem okolju.
Dva scenarija, oba slaba za banke
Zgoraj zapisano je seveda direktno povezano s tem, da večina bank negativnih obrestnih mer še ni prenesla na svoje stranke. V svetu (za zdaj) le redke banke svojim strankam zaračunavajo za depozite; to politiko izvajajo večinoma za velike korporacije ter za upravitelje premoženja. Banke se zaračunavanju tudi za širšo populacijo upirajo predvsem zaradi strahu pred izgubo depozitarjev, ki za banke predstavljajo zelo velik del sredstev, s katerimi razpolagajo. "Banke zdaj še ne obračunavajo negativnih obresti na depozite do 3 mesecev in s tem igrajo vlogo dobrodelne organizacije. S to donacijo varčevalcem same beležijo izgubo," je povedal Primož Cencelj v enem izmed naših zadnjih intervjujev.
Preberite tudi: Negativni učinki negativnih obrestnih mer – 1. del
Nevarnost deflacije
Negativne obrestne mere lahko ustvarjajo tudi deflacijske pritiske. Umetno znižanje vrednosti denarja lahko vodi v višje investicije v presežna sredstva, kar lahko posledično vodi v znižanje cen dobrin in storitev. Nižje cene lahko spodbudijo zamenjavo zaposlenih za kapitalske dobrine, kar negativno vpliva na zaposlovanje ter povpraševanje, kar spet posledično vpliva na nižjo gospodarsko rast in inflacijo.
Tovrstna denarna politika prav tako zniža tveganje za stečaj podjetja, kar pa ni nujno pozitivno. Kot smo lahko v preteklosti videli na Japonskem, to ustvarja 'zombi' podjetja. Ta podjetja ne prilagajajo svojega poslovanja okolju in na koncu predstavljajo breme za gospodarstvo. Banke slabih posojil tem podjetjem tudi ne poskušajo prestrukturirati (kot smo to že videli tudi v Sloveniji) in se zanašajo na nizke ali negativne obrestne mere ter tem podjetjem omogočajo nadaljnje poslovanje.
Torej, če povzamem, tovrstna politika ima tako svoje prednosti, kot slabosti, vendar v tem trenutku prednosti še nismo bili deležni. Kot je povedal Warren Buffett, prvič v zgodovini se nahajamo v takšni situaciji in nihče ne ve, kaj se bo zgodilo.
