Kaj pomeni privatizacija podjetja?

Prednosti in slabosti

Članek slika

Privatizacija je proces prenosa lastništva podjetja iz javnega sektorja v zasebnega. Proces ima svoje prednosti in slabosti. Iz prakse v tujini pa vse kaže na to, da je privatizacija ključna za razvoj gospodarstva.

V Sloveniji smo, tako kot že večkrat v preteklosti, znova priča zgodbam o privatizaciji. In tudi tokrat ni povsem jasno ali mislimo resno.

Privatizacijo so poznali že v Antični Grčiji, ko je vlada privatizirala skoraj vse kar se je dalo privatizirati. Podobno je bilo tudi v Rimskem Imperiju, ko so zasebna podjetja izvajala večino del, kot je na primer: pobiranje davkov, dobava opreme ter orožja za vojsko, gradnja in celo verska žrtvovanja. Privatizacijo so poznali tudi na Kitajskem med 'zlato dobo' dinastije Han. Verjeli so, da je najboljši vodja države ta, ki je za ljudi 'neviden'. Skozi proces privatizacije je v modernem času šlo zelo veliko svetovnih držav.

Privatizacija je proces prenosa lastništva podjetja iz javnega sektorja v zasebnega. Privatizacija državnih podjetij naj bi okrepila gospodarsko učinkovitost in konkurenčnost ter izboljšala splošno gospodarsko uspešnost države. Cilj procesa je boljša mikroekonomska učinkovitost ter spodbujanje gospodarske rasti, obenem pa nižanje javnega zadolževanja.

Mikroekonomska teorija pravi, da je javno lastništvo neučinkovito, saj direktorji javnih podjetij zasledujejo cilje, ki so drugačni (politično motivirani) od tistih, ki si jih zastavijo direktorji zasebnih podjetij (ustvarjanje dobička). Ne samo, da so izkrivljeni cilji direktorjev, tudi proračunske omejitve so drugačne. Stečaj podjetja ni realna možnost pri javnih podjetjih, saj je v interesu centralne vlade, da jim priskoči na pomoč v primeru finančne stiske.

Potencialne prednosti privatizacije

1. Boljša učinkovitost

Glavni argument za privatizacijo je ta, da zasebna podjetja stremijo k višjim dobičkom, boljši učinkovitosti ter nižjim stroškom. Iz prakse iz tujine je razvidno, da so velikani, kot BT ali British Airways po privatizaciji postali veliko bolj učinkoviti in dobičkonosni.

2. Politični vpliv

Praksa je pokazala, da so politiki težko dobri ekonomisti in politiki naenkrat. Motivirani so s političnimi pritiski in ne ekonomskimi razlogi. Primer: več verjetnosti je, da bo državno podjetje zaposlovalo delavca, ki ga ne potrebuje, kot pa da se to zgodi v zasebnem podjetju. Država je tudi bolj zadržana, ko pride do odpuščanja, zaradi negativne publicitete. Tako zelo veliko državnih podjetij zaposluje preveč ljudi in s tem se poveča neučinkovitost.

3. Kratkoročni cilji

Vlada v večini primerov razmišlja le do naslednjih volitev. Tako je malo verjetno, da bodo državna podjetja investirala v infrastrukturo, ki bi bila za podjetje koristna na dolgi rok. Državna podjetja so tako bolj osredotočena na projekte, ki jim bodi prenesli dodatne točke na naslednjih volitvah.

4. Boljša konkurenca

Privatizacijo državnih monopolov pogosto spremlja tudi deregulacija - oz. država naredi ugodne pogoje za vstop drugih podjetij in tako poveča konkurenčnost trga. Večja konkurenca je pozitivna za porabnike.

5. Državni proračun

S prodajo državnih podjetij bo proračun dobil veliko sredstev, ki jih sicer ne bi. Na drugi strani pa lahko to štejemo med slabosti pri dobičkonosnih podjetjih zaradi izpada prihodnjih dividend.

Potencialne slabosti privatizacije

1. Naravni monopol

Naravni monopol se zgodi, ko je najbolj optimalno število podjetij v industriji enako ena. Kot primer lahko navedemo Slovenske železnice. V primeru privatizacije podjetja, kot Slovenske železnice, bi nastal naravni monopol. V tem primeru bi lahko podjetje prosto zvišalo cene svojih storitev in tako izkoriščalo trg, na katerem bi bili sami. V tem primeru je boljša izbira državno lastništvo.

2. Javni interes

Veliko sektorjev je takih, kjer dobiček ne sme biti glavna prioriteta. To so zdravstvene storitve, izobrazba in javni transport. V primeru zdravstva obstaja veliko opozoril, da bi lahko v tem primeru podjetja zasledovala dobiček in bi to negativno vplivalo na kvaliteto zdravstvenih storitev.

3. Izguba potencialnih dividend

Veliko podjetij v tujini, ki so bila v preteklosti privatizirana, je postalo bolj dobičkonosnih. To pomeni, da država izgublja potencialne dividende iz naslova privatiziranih podjetij.

4. Reguliranje privatnih monopolov

Kot sem že omenil v prvi točki, v nekaterih industrijah lahko hitro nastane privatni monopol. Centralna vlada je v teh primerih prisiljena v poseganje v ta podjetja, kljub temu, da ga za zasebna podjetja, da bi preprečili morebitne zlorabe položaja.

5. Zasledovanje kratkoročnih ciljev

Tako, kot centralna vlada, ki večinoma zasleduje kratkoročne cilje, lahko do tega pride tudi v zasebnih podjetjih. Da bi ustregli delničarjem, vodstvo podjetja lahko poveča kratkoročne dobičke na račun dolgoročnih projektov.

Sklep

Privatizacija je proces, skozi katerega mora iti vsaka država, ki zasleduje dolgoročne cilje in Slovenija ni izjema. Primeri iz tujine in tudi iz Slovenije kažejo na to, da so zasebna podjetja bolj dobičkonosna in ne zasledujejo 'politično motiviranih' ciljev. Privatizacijo večinoma spremlja tudi proces deregulacije, ki poskrbi za to, da se poveča konkurenčnost sektorja. Obstajajo pa seveda tudi industrije, v katerih dobiček ni glavna prioriteta in kjer lahko s privatizacijo nastane velika škoda za javnost.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja