Argentina se je v zadnjem trenutku poskusila izogniti bankrotu in začela neuspešna pogajanja z upniki, ki so zahtevali polno poplačilo dolga.
Argentinski minister za gospodarstvo Axel Kicillof je povedal, da se v 30. julija v 11-urnih pogajanjih ni uspel dogovoriti s hedge skladi, kar pomeni da je država po 13 letih znova bankrotirala. Še do zadnjega se je špekuliralo, da se bo državi uspelo izogniti temu scenariju. Argentina je želela, da hedge skladi odstopijo od zahteve po popolnem plačilu vsega dolga v višini 1,3 milijarde dolarjev, kar so jim potrdila ameriška sodišča. Ti pa so zahtevali polno poplačilo.
Drugi bankrot
Ponavljajoča se slika izpred 13 letih Argentince opozarja pred bližajočo se katastrofo: s sončnim zahodom se v Buenos Airesu in drugih večjih mestih pojavijo skupine ljudi, ki zbirajo papir in druge odpadke. Po večurnem zbiranju papirja, se t.i. 'cartoneros' odpravijo k zbirnim točkam, kjer jim za vsakih 10 kilogramov zbranega papirja plačajo 60 pesov (kar je približno 60 evrskih centov).
Zbiratelji papirja in tudi plastike in steklenic oz. cartoneros so se pojavili po bankrotu države leta 2002. V tistem času so se z novo 'industrijo' ukvarjale celo družine, ki so veljale za premožne. Vse to je postalo simbolom ekonomske krize v državi.
Minilo je 13 let in se je Argentina znova znašla v bankrotu, čeprav je situacija danes drugačna. Bankrot, ki ga je država doživela leta 2002 je državo pustil z dolgom pred zasebnimi investitorji, v višini več deset milijard dolarjev. Zaradi najhujše finančne krize, ki je kdaj doletela državo, se je Argentina odločila, da ne bo poplačala dolga tujim zasebnim investitorjem. Med leti 2005 in 2010 je državi uspelo prestrukturirati 93 odstotkov tega dolga. Hedge skladi, ki imajo v lasti preostalih 7 odstotkov dolga, so se odločili, da bodo na sodišču zahtevali povračilo celotnega in ne le del tega.
Začarani krog
Ameriško vrhovno sodišče je letos zavrnilo pritožbo Argentine in s tem potrdilo, da mora ta južnoameriška država hedge skladom povrniti za vsaj 1,3 milijarde dolarjev svojih dolgov. Ampak Argentina se je odločila, da ne bo spoštovala sodbe. Kot argument so povedali, da v kolikor pokrijejo svoje obveznosti do hedge skladov, da jim ne bo ostalo dovolj sredstev za poplačilo ostalih upnikov. Poleg tega, pravijo, v kolikor poplačajo hedge sklade, tvegajo, da bodo poplačilo celotnih sredstev zahtevali tudi tisti upniki, ki so pred tem pristali na prestrukturiranje dolga. Stari upniki bi tako, po besedah predstavnikov Argentine, lahko zahtevali poplačilo 43 milijard dolarjev, kar je celo več od državnih rezerv Argentine.
Analitiki menijo, da hujših posledic na kratek rok ne bo opaziti. Te se bodo videle šele po preteku več let. Začarani krog, v katerem se bo znašla država, bo vedno ožji. Kapital bo zapuščal državo in postalo bo očitno, da je država izolirana od preostalega sveta. Uvoz produktov in surovin bo vedno nižji, kar bo predstavljalo dodaten udarec za industrijo in tako bo krog sklenjen.
Teorija zarote in lažne številke
Analitiki svarijo, da se predsednica Cristine Kirchner rajši ukvarja z raznimi teorijami zarote, kot pa z nujno potrebnimi reformami, brez katerih država ne bo preživela. Cristine Kirchner se v zadnjem času veliko bolj posveča 'zunanjim sovražnikom države', ki ogrožajo suverenost in socialni razvoj Argentine. Za sovražnike številka ena šteje hedge sklade in skupaj z njimi Mednarodni denarni sklad (IMF).
Vlada objavlja gospodarske kazalce, ki vedno znova poskrbijo za številne spore med analitiki. Primer: višina inflacije in stopnja revščine, ki ju navaja vlada, sta vsakič občutno nižja od podatkov, ki jih izračunavajo neodvisni analitiki. Pri tem država za vedno višjo inflacijo krivi kmete ter lastnike trgovin, ki po njenem mnenju, namerno čakajo z žetvijo.
Izgubljeno zaupanje
Zaradi padca kupne moči prebivalstva je posledično videti tudi občuten upad v industrijski proizvodnji; padec v proizvodnji se posledično odraža na številu brezposelnih; brezposelni se plačujejo iz državnega proračuna in na naslednjih volitvah bodo morali 'vrniti uslugo' in glasovati za tiste, od katerih imajo korist.
Medtem časom se investitorji držijo previdno, predvsem tuji. Težavo vidijo v tem ker se Argentina v preteklosti ni izkazala za zaupanja vrednega posojilojemalca. Mnogi dvomijo v to, da bo Argentina plačala vse upnike in glede na letošnje dogajanje, popolnoma upravičeno.
Trenutna situacija ni zmotila predsednice Cristine Kirchner, ki zadnje desetletje še vedno imenuje za zmagovalno. V tem času sta državo vodila skupaj z svojim že pokojnim možem Nestorjem Kirchner. Prebivalstvo je torej upravičeno zaskrbljeno, saj predsednica države vzpon cartonerosov in daljše obdobje gospodarske krize označuje za zmago. Prihodnost Argentine in njenih upnikov je torej negotova in bo odvisna od naslednjih korakov vlade.
