Zadnje čase se veliko govori in piše o vlaganju oz. varčevanju v vzajemnih skladih. Še posebej je to opazno v zadnjih mesecih. Najpogostejši skupni imenovalec so nizke obrestne mere na bankah, povezane z inflacijo, zaradi česar je smiselno prihranke preusmeriti v (potencialno) donosnejše naložbe. Navedeno seveda drži: obrestne mere so nizke in bodo take zelo verjetno še nekaj časa.
Ni pa pričakovati, da bi temo naslovili tudi z druge strani: s strani potencialnega tveganja in s tem povezane pomisleke vlagateljev, vajenih ''varnosti'', ki jo predstavlja banka.
Če pogledamo seznam tveganj, s katerimi nas seznanjajo pravila upravljanja, prospekti in ostali dokumenti vzajemnih skladov, ugotovimo, da je seznam precej dolg in je videti precej zastrašujoč. Najbolj izpostavljeno je seveda naložbeno tveganje: tveganje sprememb vrednosti naložbe.
A opozorila pred tveganji niso namenjena temu, da nas odvrnejo od naložbe ali da bi bila dejavnik, na podlagi katerega se za naložbo odločimo ali ne. Namenjena so temu, da jih je upoštevamo pri izbiri naložbe in načina vlaganja.
Ob pogledu na zgodovino kapitalskih trgov lahko hitro ugotovimo, da se vedno lahko zanesemo le na eno: da bodo nihali. Pričakujemo lahko, da se bodo izmenjevala obdobja rasti in obdobja padcev. Če gremo korak naprej, ugotovimo, da nobeno obdobje (tako pozitivno, kot negativno), ni trajalo večno. Razlogi za eno in drugo so zelo različni: od ekonomskih podatkov do zunanjih dogodkov.
Trenutno smo priča vojni v Ukrajini in z njo povezane rasti cen, predvsem (ne pa izključno) energentov in posledično negativno razpoloženje na delniških trgih. Pred dvema letoma smo videli strm padec cen tako energentov, kot delnic, po vsem svetu, zaradi izbruha pandemije in (v tistem trenutku) njenih nepredvidljivih posledic.
Vsi se spomnimo t.i. svetovne gospodarske krize (2008-2009). Ta je bila s stališča donosnosti vzajemnih skladov neprimerno hujša od dogodkov zadnjega časa.
Vsem je skupno (vsaj) eno: vlagatelji, ki so se varčevanja lotili na pravilen način, ki so se zavedali vseh okoliščin, tveganj in ki so se vlaganja lotili v skladu s svojimi zmožnostmi, so v vseh primerih prišli iz teh dogodkov zadovoljni. Seveda nobena pretekla situacija ni zagotovilo za prihodnost, nekaj pa se vendar lahko iz njih naučimo.
Vzajemni skladi so le ena izmed možnosti za posameznika, da varčuje z vlaganjem na delniške in ostale kapitalske trge. Vlagati v kapitalske trge pa ni smiselno zaradi nizkih obrestnih mer, ampak zato, ker je to ena izmed možnosti za doseganje višjih donosov in/ali ohranjanje realne vrednosti svojih sredstev. Nizke obrestne mere in inflacija zgolj zmanjšujejo izbor konkurenčnih naložbenih možnosti (ker je smiselnost sredstev na banki v tem trenutku pač vprašljiva).
