Tudi tehnološki velikani Facebook, Google, Amazon in Microsoft so podjetniško pot začeli kot startupi, do današnje uspešnosti pa so prišli s pomočjo zunanjih investitorjev – poslovnih angelov in skladov tveganega kapitala. Zakaj so zagonska podjetja lahko zanimiva investicija? Ker vlagatelji iščejo hitro rastoča podjetja po privlačnejših cenah, saj težko upravičijo relativno visoka vrednotenja na borzi. In to je le eden izmed razlogov.
Ideja in zagnanost na žalost nista dovolj
Startup podjetja so mlada podjetja, ki ponujajo nove ideje in rešitve. V svojem razvoju potrebujejo različne pomoči in mentorstvo, predvsem pa finančne spodbude. Predanost, zagnanost in vera v podjetje so seveda nujne vrednote mladega podjetnika, a brez ustreznih denarnih sredstev mu žal ne bo uspelo. Pri pridobivanju kapitala so močno omejeni, saj bančno posojilo zaradi visokega tveganja načeloma težko dobijo. Kako torej do finančnih virov?
Pot mladega podjetja se praviloma začne tako, da v prvi fazi za razvoj podjetja vsa svoja sredstva vloži njegov ustanovitelj. Ta potem svoj krog financiranja razširi na »3F« (angl. family, friends and fools, oziroma prijatelji, družina in »nevedneži«). Če za preboj in generiranje prihodka to še ni dovolj, potem išče zunanjega investitorja. Sem spadajo poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, korporativni viri in startup pospeševalniki. Pri tem financiranje delimo na lastniško in dolžniško.
Startupe lahko podpre prav vsak!
Načeloma so naložbe v startupe rezervirane za profesionalne vlagatelje, ki si lahko privoščijo veliko tveganje, in ne za povprečnega državljana. A temu ni povsem tako, saj lahko med drugim zagonska podjetja finančno podpremo kar prek platform za množično financiranje, kot sta Kickstarter in slovenski Adrifund. Sredstva lahko mali vlagatelji vložijo tudi prek Funderbeam platforme, ki novoustanovljenim podjetjem omogoča dostop do potrebnega kapitala prek množičnega financiranja. Vlagateljem ponujajo brezplačne informacije o zagonskih podjetjih in možnost financiranja.
V mlada podjetja lahko investiramo tudi preko skladov tveganega kapitala ali posebnih vzajemnih skladov, ki investirajo v startupe. Seznam tovrstnih naložbenih produktov vodi ATVP na svoji spletni strani. Tudi v sklopu Vzajemci Skupine deluje JonatanMars, upravljavec alternativnih investicijskih skladov.
Naložbe v startupe spadajo med alternativne, ki lahko pripomorejo k stabilnosti in razpršenosti portfelja. Premoženje je na ta način najbolje zavarovano pred upadi na delniškem ali obvezniškem trgu, saj dobičkonosnost startupov načeloma ni povezana z dogajanjem na kapitalskih trgih. Med alternativne naložbe spadajo tudi hedge skladi, surovine, zbirateljski predmeti in nepremičnine – dobrine, ki jih je težje ovrednotiti in so manj likvidne.
Z nižjim vstopnim zneskom do milijona?
Eden izmed razlogov velikih vlagateljev za vstop v startup so visoka vrednotenja na borzi, ki jih je vse težje upravičiti, poleg tega imajo borzna podjetja manj prostora za rast. Zato vlagatelji iščejo startupe, ki imajo večji potencial za eksponentno rast in kjer lahko postanejo solastniki po nižji ceni. Če se bo startup razvil v uspešno podjetje, pa bodo morda lahko svoj delež prodali z visokim dobičkom. Poleg tega veliki vlagatelji radi podpirajo tiste ideje, ki rešujejo kompleksne, nove probleme. Take naložbe so tudi dolgoročne, pri tem pa so kot deležniki udeleženi v razvojni proces.
Velika potencialna rast naložbe je vedno povezana z visokim tveganjem in pri investiranju v startupe ni nič drugače. Gre za zelo tvegano naložbo, saj statistično uspe le enemu izmed desetih zagonskih podjetij, večina pa propade v manj kot dveh letih. Petina startupov propade zaradi neusklajenosti ekipe, tretjina pa zaradi neprimerne rešitve oziroma produkta.
Za večje vlagatelje je seveda idealno, da njihova zgodba s startupom zaključi z vstopom na borzo in prvo javno ponudbo delnic. Na ta način lahko deležniki dosežejo najvišji donos. Če startup pred borznim prvencem kupi drugo podjetje, pa je dobiček deležnikov praviloma nekoliko manjši, a še vedno precej višji kot pri večini kapitalskih naložb.
Primer Googla: veliko tveganje, velika nagrada
Odličen primer uspešne startup zgodbe je Alphabet oziroma Google. Spletnega velikana so ustanovili leta 1997, začetna investicija pa je znašala milijon dolarjev. Do leta 1999 je podjetje hitro raslo in pridobilo financiranje sklada tveganega kapitala v višini 25 milijonov dolarjev, pri čemer je v zameno dobil približno 10 % podjetja. Avgusta 2004 je Google na borzi zbral več kot 1,2 milijarde dolarjev, prvotni investitorji pa so dobili skoraj pol milijarde dolarjev, kar je pomenilo 1700-odstotni donos v petih letih.
V iskanju samorogov
Za uspešne startupe – take, ki so vredni več kot milijardo dolarjev in niso na borzi – se uporablja poimenovanje samorog (angl. unicorn). Izraz, prenesen iz bajeslovne literature, označuje zelo redka “bitja”, pa vendar samorogi v poslovnem svetu sploh niso več tako redki. Če so včasih nastajali le na podjetniških tleh Silicijeve doline, danes rastejo po vsem svetu.
Zdaj je na svetu več kot 900 samorogov, v letošnjem letu kar dve podjetji na dan presežeta vrednost milijarde dolarjev in nista na borzi, kažejo podatki CB Insights. Samo med oktobrom 2020 in junijem 2021 se je njihovo število povečalo za 43 %, pri čemer jih tri četrtine nastane izven ZDA. Slovenci smo prvega samoroga dobili leta 2017, Outfit7 se je namreč prodal za milijardo dolarjev. V zadnjem času vlagatelji kažejo vse več zanimanja za evropske startupe, lani je eden najuspešnejših skladov tveganega kapitala Sequoia odprl tudi prvo pisarno v Londonu.
