Verjetno gre za eno najbolj vročih tem letošnjega leta, ki ima vpliv tako rekoč vsakega izmed nas. V analizi se ne bom se spuščal v razloge za trenutno stanje in visoko ceno surove nafte na trgu. Zanima pa me, zakaj so naftni derivati dragi in kakšno je razmerje med tržno ceno surove nafte ter za večino nas, ceno vožnje.
Pred dnevi je en največjih slovenskih spletnih medijev (rtvslo.si) objavil in pojasnil strukturo maloprodajne cene pogonskih goriv v trenutnih razmerah, ko so cene regulirane s trenutno veljavno vladno uredbo. A cene niso regulirane prvič, pravzaprav so bile regulirane večino predkoronskega obdobja. Natančneje do septembra 2020, na podlagi vsakokratno veljavne Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov. Od oktobra 2020 do letošnjega marca so bile maloprodajne cene v celoti ne regulirane. Letos pa je ponovno regulacijo uvedla še prejšnja vlada, v nekoliko drugačni obliki pa jo nadaljuje sedanja (predvsem zaradi izrazito zaostrenih razmer na svetovnem trgu).
Kako torej na končno ceno goriva vpliva cena nafte na svetovnih trgih? Koliko od vsakega litra smo morali iz tega ali drugega naslova v posameznih obdobjih odšteti ''državi''?
V zadnjih dneh sem pogosto slišal, da je bila nafta na svetovnih trgih v preteklosti že dražja, pa smo se kljub temu vozili ceneje. Da je torej nekdo drug v verigi postal bolj požrešen, se pravi distributerji ali država. Pa to drži?
V določeni meri to drži, a ne v tolikšni, kot bi si morda želeli predstavljati. Če vzamemo pod drobnogled ceno 95-oktanskega bencina, ugotovimo, da je v zadnjih 15 letih maloprodajna cena postala obremenjena z nekaterimi novimi dajatvami. V začetku leta 2008 smo, na primer, na osnovno ceno morali plačati le trošarino in (nižji) DDV. Povprečna svetovna cena nafte v prvem četrtletju je bila 40 centov za liter, bencin smo točili v četrtletnem povprečju za 1,049 EUR. Povprečna osnovna maloprodajna cena je znašala 0,515 EUR, torej je bila dobra polovica (51,49%) namenjena proračunu.
Po drugi strani pa je potrebno poudariti, da je cena nafte v letu 2008 res dosegla 140 USD za sod (in se, sploh v prvem četrtletju tudi v povprečju gibala precej nad 100 USD), kar se sliši precej več od cenovnega razpona med 100 in 120 USD v letošnjem drugem četrtletju. A je potrebno upoštevati, da je bil dolar takrat občutno šibkejši od evra, saj je bila nepremičninsko-bančna kriza (ki je nato prerasla v globalno gospodarsko krizo) v ZDA že v polnem zagonu. V prvem četrtletju leta 2008 je bilo potrebno za 1 EUR odšteti med 1,45 in 1,55 USD, medtem ko se to razmerje danes giblje blizu paritete (konec junija je bil evro vreden le še 1,047 dolarja).
Za kupce v evrih je torej nafta danes res dražja, kot je bila na svojem dolarskem vrhu leta 2008. Kdaj pa smo uporabniki dejansko točili najdražji bencin pred letošnjim in koliko je takrat pobral proračun?
Najprej je potrebno povzeti vse, kar se je v povezavi s ceno dogajalo v tem času. V prvem četrtletju 2012 je bil uveden prispevek za energetsko učinkovitost (URE) v višini 0,4 centa na liter. Do danes se je ta znesek sicer povišal na 0,7 centa, a to, več kot očitno, ne pomeni bistvenega vpliva na končno ceno. V tretjem četrtletju 2012 se mu je pridružila okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (CO2) v višini 27 centov na liter, ki se je do danes povišala na 41 v letu 2015, 40 do vključno letošnjega prvega četrtletja ter zadnjih 38 centov na liter v drugem. Sredi leta 2013 nas je razveselil ''začasni krizni'' dvig DDV. Zadnji dodatek k ceni je uvedba prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (OVE+SPTE) leta 2014 v višini 0,1 centa. Sicer se je slednji hitro dvignil na 0,9 centa, a, kot URE, ne prispeva bistvenega deleža h končni ceni.
Skozi celotno obdobje je ostala stalen in ključen element cene trošarina. Velikokrat smo v medijih lahko slišali o prilagajanju trošarin, s katerim so nas oblastniki (bolj ali manj uspešno) ščitili pred predragimi kilometri. Trošarina je bila skozi ves čas, poleg svetovnih cen nafte in posledično osnovne maloprodajne cene, najbolj variabilna postavka. Zanimivo, trošarina na liter 95 oktanskega bencina je bila v prvem četrtletju 2008 enaka kot v drugem četrtletju 2022: 35,9 centa. Nižja ni bila nikoli, najvišje pa je segla do 54,4 centa konec leta 2014.
Glede na to, da je za potrošnika precej vseeno, ali plača dajatev na osnovno ceno kot DDV, URE, trošarino ali kaj drugega (vse gre iz njegovega žepa v ''cesarjevega''), kdaj smo torej plačevali največ? In kdaj največji delež?
Gledano po letih, smo se najdražje prevažali leta 2013. Povprečna končna MPC bencina je bila 1,488 EUR. Tudi leto prej in leto pozneje ni bilo bistveno drugače. Najvišji znesek od te cene je ''cesarju'' pripadel leta 2014, in sicer 82,5 centa od vsakega litra (ki je sicer stal v povprečju 1,449 EUR).
Največji delež dajatev v MPC pa smo plačevali leta 2016 (65,24%) in leta 2020 (63,54%). Uganili ste: to sta leti, ko je bila povprečna cena nafte na svetovnem trgu najnižja.
Kakšno pa je trenutno stanje? Ker Ministrstvo za infrastrukturo podatke objavlja četrtletno, vam lahko postrežemo s podatki do 30.6.2022.
Morda ne bo v tolažbo, pa vendar: cena nafte na trgu je bila v drugem četrtletju 0,641 EUR/liter (največ od 2008 do zdaj). Povprečna maloprodajna cena 95-oktanskega bencina je bila v istem obdobju 1,544 EUR (največ do zdaj). Delež dajatev v MPC je bil 44,75% (najmanj do zdaj).
Zanimivo bo videti, kakšna bo struktura cene v naslednjem obdobju, saj gre iz najnovejše vladne uredbe razumeti, da so začasno ukinjene okoljske dajatve. Nekaj manevrskega prostora je torej še. Po drugi strani pa to verjetno pomeni, da tudi morebiten padec cen nafte na svetovnih trgih ( če seveda ne bo zares dramatičen, kar pa ni verjetno) cen ne bo prevesil navzdol, saj bo potrebno ukinjene dajatve nadomestiti. Človek bi najraje predlagal vrnitev ''začasnega kriznega'' DDV na staro raven. A kaj, ko je vedno (nova) kriza…
V tabeli so vsi podatki po četrtletjih od 1.1. 2008 do 30.6.2022:
https://api.vzajemci.com/storage/articles/2022/June/tabela 95okt_2022.pdf
Viri:
