Odkritje nove različice koronavirusa omikron je povzročilo prvo omembe vredno ohladitev oziroma korekcijo na delniških trgih v zadnjem obdobju. Očitno pa je bil strah vlagateljev le kratkotrajen, saj so trgi že naslednji trgovalni dan nadomestili izgube. Popravki na delniških trgih so za vlagatelje neizogibna dejstva, v povprečju se namreč večja korekcija (do 10%) zgodi enkrat vsaki dve leti. Je bila to zadnja priložnost za »cenejše« nakupe na delniškem trgu letos?
Več kot leto in pol rasti
Ob začetku epidemije koronavirusa marca 2020 smo bili priča enemu najhitrejših in najglobljih upadov na delniških trgih. Ameriški indeks S&P 500 je v nekaj tednih izgubil več kot 30%, nato pa je v naslednjih petih mesecih vse nadomestil. Splošna rast vrednosti se je nadaljevala praktično do konca letošnjega novembra, indeks pa je od začetka epidemije pridobil več kot 90%. Razlogi za takšno silovito rast so predvsem v veliki likvidnosti, ki jo omogočajo spodbujevalni monetarni paketi centralnih bank. Vlagateljev ni preveč vznemirila niti delta variacija koronavirusa med poletjem.
Potem pa je prišla novica o omikron sevu koronavirusa, ki je začasno zamajala tako delniške trge kot ceno nafte. Po prvih informacijah iz Južne Afrike o blagih simptomih po okužbi, so si trgi opomogli. V tem tednu je volatilnost še vedno visoka, saj poskušajo vlagatelji ugotoviti, ali bo izbruh omikrona razmeroma nepomemben za kapitalske trge, ali je lahko večji udarec za okrevanje svetovnega gospodarstva. Veliko vprašanj namreč zaenkrat ostaja neodgovorjenih, ob tem je tudi Svetovna zdravstvena organizacija pozvala k previdnosti.
Prepričanost vlagateljev v nadaljnjo rast vrednosti je zamajal tudi prvi mož ameriške centralne banke Jerome Powell, ki je na zaslišanju v senatu povedal, da bo morda treba pospešiti umik politike kvantitativnega sproščanja oziroma programa odkupa obveznic in da je čas, da "upokojimo" pojem začasne inflacije. Kaj bo to pomenilo za politiko Feda, bo znanega na zasedanju čez 14 dni.
Na trgih gre pričakovati večjo volatilnost
Veliko mešanih sporočil povzroča negotovost in trgi ne marajo negotovosti. Tako imenovani »merilnik strahu vlagateljev« na Wall Streetu, znan kot Indeks VIX – se je zaradi omikrona najprej dvignil na 28 točk, potem upadel, zdaj pa se ponovno giblje okrog vrednosti 28. Višji kot je, večja je stopnja strahu in negotovosti na trgu, pri čemer vrednosti nad 30 kažejo na izjemno negotovost. Volatilnost ali hitro spreminjanje cen je dober način za merjenje razpoloženja na trgu. Čeprav VIX meri le nestanovitnost S&P 500, se običajno uporablja kot merilo za celoten ameriški borzni trg.
Bik proti medvedu?
Večji upadi vrednosti borznih indeksov za 10% ali več, so neizogibna dejstva. V povprečju se namreč večja korekcija pojavi v povprečju približno enkrat na dve leti in takrat na trge pride »medved«. Ravno obratno pa se trajno zvišanje cen imenuje bikovski trend. Trajni upad vrednosti za 10% do 20% se imenuje korekcija, trajni padec za več kot 20%, pa pomeni, da je nastopil medvedji trend.
Kako preživeti korekcijo? Predvsem je treba biti potrpežljiv. Najboljši dokaz v prid potrpežljivih vlagateljev, je lanska kovidna korekcija, ki je povzročila 30-odstotni upad vrednosti. Kljub temu pa se je vrednost indeksa manj kot leto dni kasneje skoraj podvojila glede na vrednost pred marcem 2020. Lekcija je tako jasna: panični nakupi samo povečajo izgubo in preprečijo potencialne prihodnje dobičke.
Vrednosti padajo, kaj zdaj?
Padanje tečajev načeloma pri vlagateljih vzpodbudi strah in željo po omilitvi izgub, zato hitro ukrepajo in sprejemajo slabe naložbene odločitve. Na drugi strani pa tisti, ki bolje obvladujejo čustva in vedo, da so občasne korekcije normalne, delnice po »znižani« ceni dokupijo. In ne pozabite: če svoje naložbe niste realizirali oziroma prodali, niste nič izgubili.
Kako močno vas prizadenejo tržne korekcije, pa lahko nadzorujete s skrbno izbiro kombinacije naložb, ki jih imate v portfelju. Hkrati pa je dobro opozoriti, da vse naložbe vključujejo določeno tveganje, ki ga v primeru dolgoročnega vlaganja zmanjšujemo. Kot dolgoročni vlagatelj se tako ne bi smeli osredotočati na kratkoročno nestanovitnost na delniških trgih.
Občasne korekcije so zdrave za trg
Pomembno si je zapomniti, da so obdobja padanja cen naraven in zdrav del borznega vlaganja. Do »zdrave« korekcije tako pride, če večji vlagatelji menijo, da je trg pregret, kar pomeni, da so vrednosti delnic postale previsoke glede na njihovo notranjo vrednost. Če se odločijo za prodajo, lahko upad vrednosti celotne naložbe male vlagatelje spravi v prodajno paniko.
Zagovorniki zdrave korekcije trenutno kot razloge za popravek na trgih navajajo neupravičeno visoka vrednotenja, visoko inflacijo, počasnejšo gospodarsko rast, pandemijo koronavirusa in načrt ameriške centralne banke za zmanjšanje odkupov.
Če do korekcije res pride, pa za tolažbo naslednje: v zadnjih 50 letih so delniški trgi vseh 28 korekcij prej ali slej nadoknadili, saj delniške naložbe zgodovinsko gledano dan večkrat končajo v zelenem kot rdečem. Zato tržni popravki niso znak za paniko, ampak v večini dobre nakupne priložnosti. Za nasvet in v izogib čustveno spodbujenim odločitvam se lahko vedno obrnete tudi na naše svetovalce, ki vam bodo pomagali do varčevalnega cilja.
