Po nekajletni rasti delnic na Wall Streetu sedaj investitorji ugibajo, ali niso trgi že pregreti. Pred dnevi je to vprašanje dodatno izpostavil analitični oddelek ameriških Zveznih rezerv v študiji z naslovom, "Are Leveraged and Inverse ETFs the New Portfolio Insurers?" (Ali so vzvodni ETF skladi nova portfeljska, zavarovalna društva?)
FED sedaj skuša s prstom pokazati na ETF sklade
Študija skuša spomniti na dogodke leta 1987, ko se je zgodil borzni zlom, ker so takrat ETF-i kupovali delnice na kredit, ker pa so se hoteli zaščititi pred večjimi izgubami, so upravitelji skladov računalniško sprogramirali prodajo papirjev v primeru, ko bi ti močno padli. In takrat so dejansko močno padli, a ne zaradi precenjenosti delnic, temveč ker so se ETF-i hoteli pred preveliko izgubo zavarovati tako, da so v celoti razprodali svoje portfelje. Posledica želje po izstopu skozi ozka vrata je bila takrat vidna v dnevnem padcu Dow Jonesa za 20 odstotkov.
FED sedaj skuša s prstom pokazati na ETF sklade, zaradi, domnevno, podobne prakse kot se je dogajala v omenjenih osemdesetih letih. Nek urednik časopisa se je na ta razmišljanja odzval z besedami: »Kako si FED sploh drugim upa očitati velike vzvode, ko pa ima svoje bilance zaradi politike kvantitativnega popuščanja do kraja napihnjene?«
Ali je kupovanja delnic na kredit res preveč? Ne!
Vendar je zdaj bistveno vprašanje, ali je kupovanja delnic na kredit v tem trenutku res preveč? Moje mnenje je, da še ne – delnic namreč. Da stvar sedaj ni primerljiva z letom 1987, ko je sledil borzni zlom, kaže gibanje borznih trgov. Za kaj gre?
Letos se je na trgu državnih obveznic dogajalo veliko – precej več kot na trgih delnic. Donosi desetletnih ameriških obveznic so v zadnjem letu zrasli iz 1,5 na 2,8 odstotkov, sorodnih nemških Bundesanleihen pa iz 1,3 na 1,8 odstotkov. To je za tako kratek čas veliko in takšna nihanja na obvezniških trgih zagotovo povzročajo nervozo na običajnih posojilnih trgih, kjer si banke, zavarovalnice, skladi in drugi investitorji izposojajo denar.
Zaradi rekordno nizkih obresti v zadnjih letih so določeni borzni udeleženci tudi najemali kredite za nakup papirjev. In sedaj jih želijo, zaradi višanja obrestnih mer, po svoji želji ali po želji posojilodajalcev, vrniti. To sproža »nenadne« prodaje na delniških trgih in »nekontrolirane« padce borznih indeksov.
Nekateri analitiki skušajo javnost pomiriti z besedami, da bo FED jeseni zopet pospešil interventno kupovanje obveznic in znižal obrestne mere na trgu. Možno. Vendar se bodo morali v bodoče delniški trgi bolj kot na FED zanašati sam nase. Sodeč po gibanju borze se nase že nekoliko bolj zanašajo, saj so omenjeni ETF-i zaradi rasti obresti, svoje vzvode nekoliko zmanjšali, s čimer so znižali izpostavljenost posojilnemu trgu.
Za napovedi je še prezgodaj
Glavno vprašanje za borznega investitorja je sledeče. Če so se zaradi rasti obrestnih mer na državne papirje vzvodi začeli nižati, kako je ta proces v zadnjem času vplival na tečaje Dow Jonesa in DAX-a? Odgovor je, da še ne veliko. Dow Jones se za zdaj drži okoli 15000 točk, DAX pri 8300 točkah, kar ni veliko pod najvišjimi vrednostmi teh indeksov pred nekaj meseci.
Smo lahko zaradi tega sedaj optimisti in odpiramo šampanjec? Morda, je za to prezgodaj. Dviganje obresti bo v prihodnosti zagotovo imelo določene posledice za borzne trge. Vendar imamo zaenkrat samo kratkoročne indikatorje – nekajmesečni odziv borze na višanje obrestnih mer. Zato bi z borznimi sodbami še kazalo počakati. Eno je pri tem gotovo. Kakršen koli naj bi že bil sedanji borzni balon, ta še ni tolikšen kot leta 1987. Niti ne tolikšen kot leta 2007.
