V letu 2011 so si krizne teme kar podajale roke. Kljub temu velja, da za nenehne pretrese na trgih ni kriva finančna kriza iz leta 2008: problem neobvladljivega javnega dolga je namreč veliko starejši. Tudi v letu 2012 nas bo verjetno spremljala vztrajno visoka negotovost, kljub temu pa se tudi na področju tveganih naložbenih kategorij ponujajo privlačne možnosti.
V sedanjih razmerah, ki jih zaznamuje velika negotovost, se za leto 2012 nakazujejo predvsem trije morebitni scenariji: »Prva možnost je, da se bomo v vsega nekaj letih soočili z novo veliko finančno krizo, medtem ko je druga, da bomo našli bolj ali manj trajnostno rešitev za javnofinančno krizo, kar bo mogoče z nadaljnjimi obsežnimi posegi centralnih bank. Najbolj verjetni scenarij pa je, da bomo kot doslej še naprej zgolj 'mečkali',« meni Kurt Kotzegger, ki je pri družbi Raiffeisen Capital Management kot glavni naložbenik (CIO) pristojen za delniške naložbe in razporeditev sredstev po posameznih naložbenih kategorijah.
Najbolj verjetni scenarij pa je, da bomo kot doslej še naprej zgolj 'mečkali'
Kajti glede na problematično zadolženost – sprva so se v središču pozornosti znašle države evrske periferije, pozneje pa se je kriza razširila še na druge države – se zdijo hitre, enostavne in dokončne rešitve žal še vedno nerealistične. Razmere so še toliko bolj kritične, ker se likvidnostne težave držav vse bolj spreminjajo v plačilno nesposobnost. Finančna kriza iz leta 2008 ni več poglavitni razlog sedanjih pretresov: »En sam pogled na dinamiko javnega zadolževanja v zadnjih desetletjih zadostuje, da uvidimo, da sega problem veliko dlje nazaj.«
Glede na trenutne razmere je Kotzegger zato prepričan, da bodo v prihodnjih letih v obsežnih predelih zahodnega sveta na dnevnem redu zelo restriktivna finančna politika in slabši srednje- in dolgoročni obeti za gospodarsko rast. »V evrskem območju lahko zaradi drastičnih varčevalnih programov in prizadevanj za razdolževanje pričakujemo recesijo, vendar bo tudi ameriška gospodarska rast zdrknila nekoliko pod povprečje. Po pričakovanjih naj bi dosegla od 0,2 do 1,2 %.« V nasploh zadržana konjunkturna predvidevanja je sicer všteto že precej pesimizma.
V evrskem območju lahko pričakujemo recesijo; tudi ameriška gospodarska rast bo pod povprečjem
Na letni ravni brez inflacijskega pritiska
Inflacijski trend je trenutno negativen; k sprostitvi razmer na tem področju je prispevalo predvsem nazadovanje cen surovin zlasti na razvijajočih se trgih in v ZDA. Marsikje v evroobmočju je mogoče opaziti tudi trend zniževanja stroškov dela. Na letni ravni ni inflacijskega pritiska, v srednjeročnem pogledu pa ostajajo na tem področju znatna tveganja kljub vsemu prisotna. Kotzegger v letu 2012 pričakuje nazadovanje ključnih obresti – v evrskem območju naj bi jih spustili občutno pod odstotek. Na razvijajočih se trgih pa naj bi jih po njegovih pričakovanjih znižali na ravni iz kriznega obdobja 2008/2009.
2012: pozitivno leto za tvegane naložbe
Ko gre za delnice, se zdijo pričakovanja glede dobičkov podjetij v 2012 previsoka, zato je mogoče na tem področju pričakovati korekture. V nasprotju s pričakovanji glede dobičkov pa so trenutna vrednotenja tveganih naložbenih kategorij privlačna, še zlasti v povezavi z vztrajno nizkimi obrestmi in pomanjkanjem privlačnih alternativnih naložbenih možnosti.
Surovinam koristijo povpraševanje na razvijajočih se trgih, visoka likvidnost in devalvacijski trend številnih valut. »Nasploh pričakujemo, da bo prihodnje leto pozitivno za delnice, surovine in različne kategorije tveganih obveznic,« povzema Kurt Kotzegger. V tem okviru v prihodnjih mesecih priporoča predvsem naložbe v delniške sklade, ki vlagajo na razvijajočih se trgih, sklade evropskih delnic ter široko razpršene portfelje surovin. Med obveznicami naložbenikom v sklade priporoča predvsem sklade podjetniških obveznic in sklade, ki vlagajo v obveznice na razvijajočih se trgih, denominirane v lokanih valutah. Kot zaključuje, so priporočljivi tudi inovativni produkti, kot denimo sklad Raiffeisen-Global-Fundamental-Rent, ki vlaga predvsem v obveznice pomembnejših globalnih razvijajočih se trgov in držav G-10, z dobro makroekonomsko sliko in obeti, zato ne vsebuje izpostavljenosti tveganju iz perifernih evrskih držav.
