Wall Street doživel enega najtežjih dni po vrhuncu svetovne finančne krize

ZDA

Wall Street v strahu pred novim zdrsom v recesijo z velikimi padci

Newyorška borza ima za seboj enega najtežjih dni po vrhuncu svetovne finančne krize. Delniški indeks Dow Jones je v strahu pred zdrsom v novo recesijo trgovanje sklenil pri 11.383,68 točke, kar je kar 512,76 točke oz. 4,31 odstotka manj kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 136,68 točke oz. 5,08 odstotka in sklenil pri 2556,39 točke.

Dow Jones je tako utrpel največji padec po oktobru 2008, vlagatelji pa so ob vnovičnem povečevanju dvomov vlagateljev o sposobnosti območja evra, da odgovori na izzive dolžniških težav nekaterih članic območja evra, še posebej velikih gospodarstev Italije in Španije, vse bolj zaskrbljeni tudi nad razmerami v ZDA.

Tudi četrtkov podatki s trga dela tako niso pregnali strahov, da grozi gospodarsko najmočnejši ddržavi na svetu nov zdrs v recesijo, kar bi bil močan udarec za globalno gospodarstvo, v katerem je po gospodarski in finančni krizi še vedno polno negotovosti.

Velike padce so zaradi skrbi glede morebitne širitve resne dolžniške krize na Italijo in Španijo v četrtek utrpele tudi evropske borze.

Banke in vlagatelji so nenaklonjeni vlaganju saj so zaskrbljeni glede gospodarskega stanja ZDA. Tako imajo sredstva naložena na bankah. Alan Murray razpravlja ali so se znašli v likvidnostni pasti.	Dave Kansas razpravlja o tem, kaj je bilo katalizator za čertkov padec na Wall Streetu, ko je Dow Jones upadel za več kot 500 točk.

Evropa

Evropske borze zaradi strahu pred širjenjem dolžniške krize potonile

Osrednje evropske borze so dan zaključile močno pod začetnimi ravnmi, padci tečajev pa so na vseh pomembnejših borzah presegli tri odstotke. Zaskrbljenost glede dolžniške krize v območju evra se v luči četrtkovh odločitev ECB krepi, vlagatelji pa so zaskrbljeni tudi nad gospodarskimi razmerami v ZDA. Nafta je na najnižji ravni v pol leta.

Svet Evropske centralne banke (ECB) v skladu s pričakovanji ni spremenil ključne obrestne mero za območje evra, ki jo je na julijski seji dvignil za 0,25 odstotne točke na 1,5 odstotka. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet ni podal jasnega sporočila o denarni politiki v prihodnjih mesecih, a vse več analitikov se nagiba k mnenju, da ECB obrestnih mer letos ne bo več spreminjala.

Bolj je na trge vplivala odločitev ECB, da nadaljuje z odkupovanjem državnih obveznic ranljivih članic območja evra, pri čemer ni znano, za katere gre. Analitiki sumijo, da je ECB s to operacijo skušala zmanjšati pritisk na ceno zadolževanja Italije in Španije, ki se je v zadnjih dneh močno povečal.

Vseeno pa vlagatelji po poročanju tujih tiskovnih agencij ocenjujejo, da gre le za začasno rešitev, zato jih kljub krajšemu predahu pri zahtevanih cenah zadolževanja za Italijo in Španijo dejanje ECB ni prepričalo in pritisk na ti dve veliki gospodarstvi območja evra se je nadaljeval.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je medtem v pismu voditeljem članic območja evra pozval k čim prejšnjemu zaključku postopkov, potrebnih za implementacijo julijskega dogovora, vezanega na povečanje fleksibilnosti začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF). Obenem se je zavzel tudi za premislek o možnostih za njegovo povečanje in za kapitalsko okrepitev prihajajočega stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM).

Kot je dejal, so omenjeni ukrepi nujni in se morajo zgoditi takoj, ker je jasno, da ni več mogoče govoriti zgolj o dolžniški krizi na periferiji območja evra.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je v četrtek znižal za 3,30 odstotka in pristal pri 2415,5 točke.

Med tremi najpomembnejšimi borzami na stari celini se je najbolj znižal londonski indeks FTSE, ki je izgubil 3,43 odstotka in dan zaključil pri 5393,14 točke. Frankfurtski indeks DAX je potonil za 3,40 odstotka in se oblikoval pri 6414,76 točke, pariški indeks CAC 40 pa je izgubil 3,90 odstotka in dan zaključil pri 3320,35 točke.

Indeks SMI na borzi v Zürichu je zdrsnil za 3,61 odstotka na 5285,25 točke, indeks ATX na borzi na Dunaju pa je trgovanje po 3,49-odstotnem padcu sklenil pri 2338,18 točke.

Globoko v rdečem je končala tudi osrednji indeks madridske borze, ki je izgubil 3,89 odstotka, medtem ko so trgovanje v Milanu iz neznanih razlogov popoldne prekinili, potem ko je indeks FTSE Italia-All-Share izgubil 3,17 odstotka.

V rdečem je končal tudi hrvaški Crobex, ki se je znižal za 0,59 odstotka na 2131,35 točke, beograjski Belex, pa je izgubil le 0,09 odstotka in končal pri 716,15 točke. Precej bolj v rdečem je dan zaključila budimpeška borza, kjer je indeks BUX izgubil 2,24 odstotka in sklenil pri 20.067,15 točke.

Nina Koeppen iz Dow Jones Newswires se pogovarja s predsednikom ECB o četrtkovi odločitvi glede višine ključne obrestne mere.

Slovenija

SBI TOP izgubil odstotek, delnice Laškega navzdol za 19 odstotkov

Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP četrtkovo trgovanje končal pri vrednosti 723,24 točke, kar je 7,33 točke oz. odstotek manj kot v sredo. Delnice Pivovarne Laško so se po objavi prevzemne ponudbe medtem pocenile za 19 odstotkov.

Potem ko so KS Naložbe v četrtek objavile prevzemno ponudbo za odkup vseh delnic Pivovarne Laško, je tečaj teh delnic zdrsnil za 19,12 odstotka na 11 evrov.

V indeksu SBI TOP so se najbolj pocenile delnice Mercatorja, ki so izgubile 3,24 odstotka vrednosti, delnice Telekoma Slovenije so zdrsnile za 1,35 odstotka, delnice Petrola pa za 0,71 odstotka.

Cenejše so tudi delnice novomeške Krke, ki so se pocenile za 0,08 odstotka. S slednjimi so borzni posredniki ustvarili tudi največ prometa, in sicer za 502.900 evrov.

Bolj optimistično so trgovali z delnicami Gorenja, ki so pridobile 1,01 odstotka, delnice NKBM pa so pridobile 0,80 odstotka.

V prvi kotaciji so delnice Luke Koper pridobile 0,50 odstotka, medtem ko so delnice Intereurope ostale na sredini zaključni ravni.

Azija in hitro rastoči trgi

Nikkei malenkost pridobil

Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se v četrtek v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9659,18 točke. To je 22,04 točke oz. 0,23 odstotka več kot v torek.

Na trgovanje je po poročanju tujih tiskovnih agencij je na dvig indeksa Nikkei vplivala odločitev japonske centralne banke Bank of Japan, da znova nekoliko omili denarno politiko.

v četrtek so se japonske oblasti odločile tudi za poseg na valutnem trgu, s katerim so znižale vrednost jena, poročajo tuje tiskovne agencije.

Na ostalih azijskih borzah v četrtek beležijo padce. Tečaji so se najbolj znižali v Južni Koreji, kjer je osrednji indeks izgubil 0,5 odstotka, indeksi pa so se znižali tudi v Avstraliji, Singapurju in Indiji.

Surovine, valute in zlato

Evro in nafta ponovno nižje

Na vrednosti je izgubil tudi evro. Na borzi v Frankfurtu je bilo treba popoldne za en evro odšteti 1,4163 dolarja, kar je 1,41 odstotka manj kot ob koncu sredinega trgovanja. Evropska centralna banka je opoldne referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,4229 dolarja (v sredo pri 1,43 dolarja).

Cena nafte se je znižala na najnižjo raven v šestih mesecih. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v septembru je bilo treba v popoldanskem trgovanju na newyorški borzi odšteti 88,24 dolarja, kar je 3,69 dolarja manj kot ob začetku dneva. Cena severnomorske nafte vrste brent s septembrskim dobavnim rokom se je v Londonu znižala za 3,64 dolarja na 109,59 dolarja

Švicarske in japonske oblasti so se odločili z ukrepanje na valutnem trgu. Močni valuti negativno vplivata na gospodarstvi teh dveh držav.