V nadaljevanju se bomo osredotočili le na davke, ki so povezani s trgovanjem na kapitalskih trgih. Davki so nepriljubljen, a sestavni del investiranja. Z njimi se kot vlagatelji srečamo vsaj enkrat v svojem obdobju investiranja – ob prodaji vrednostnega papirja. Kaj mora o davkih vedeti vsak vlagatelj?
Davek na kapitalski dobiček se po Zakonu o dohodnini plača po vložitvi napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala. To pomeni dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, obresti na denarne depozite, drugih obresti in dividend), dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Rok za vložitev navedenih napovedi je enoten, 28. februar.
Izpolnjen obrazec se lahko vloži: elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki kot lastni dokument, osebno ali po pošti, in sicer na kateremkoli finančnem uradu.
Vse spremembe podatkov (npr. višino kapitalske naložbe v tujini, datum izstopa, ipd.) je potrebno finančnemu uradu sporočiti v osmih dneh po nastanku spremembe. Napoved je treba oddati ne glede na to, ali je posameznik delnice odsvojil z dobičkom ali z izgubo. Se pa ob prodaji več delnic v istem koledarskem letu lahko izguba in dobiček v določenih primerih pobotata.
Kakšne davčne stopnje poznamo?
Od obresti, doseženih od 1. 1. 2013 dalje, se dohodnina izračuna in plača po stopnji 25 odstotkov od davčne osnove in se šteje kot dokončni davek. Od obresti, doseženih od 1. 1. 2020 dalje, pa se dohodnina od obresti izračuna in plača po stopnji 27,5 odstotkov od davčne osnove in se šteje kot dokončni davek.
Na vsakih pet let se stopnja dohodnine znižuje in znaša:
- po dopolnjenih petih letih 20 odstotkov,
- po dopolnjenih desetih letih 15 odstotkov,
- po petnajstih letih 10 odstotkov.
Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po dvajsetih letih.
Primer izračuna
Če je posameznik leta 2010 kupil delnice za 1.000 EUR, leta 2019 pa jih prodal za 1.200 EUR. Pri nakupu in prodaji se upošteva 1 % normiranih stroškov, ki veljajo za vse. Ker je od nakupa preteklo 9 let, je stopnja davka 15 %:
(1.188 EUR – 1.010 EUR) X 15 % = 26,70 EUR.
Prejemnik dividend v Sloveniji nima obveznosti
Ko dividende izplača plačnik davka (podjetje v Sloveniji), mora plačnik davka izračunati, odtegniti in plačati odtegljaj kot dohodnino po stopnji 27,5 % (za leto 2019 in prej po 25 %). Dividend ne vključujemo v letno dohodninsko napoved. Prejemnik dividend v tem primeru nima nobenih obveznosti, saj davek za vas napove in plača že izplačevalec.
Drugače je pri dividendah, ki so izplačane v tujini. Če ste dividende prejeli neposredno iz tujine, morate kot prejemnik dividende prav tako Fursu oddati napoved za odmero dohodnine od dividend. Na podlagi napovedi Furs najkasneje do 30. aprila izda odločbo s plačilnim nalogom, ki ga mora davčni zavezanec poravnati v 30 dneh od vročitve. Davčni odtegljaj boste ob izplačilu dividende plačali že v tujini, zato ga lahko pri nas odbijate. Imeti morate le dokazilo tuje davčne uprave, da ste v tujini davek že plačali.
Če ste tuje delnice kupovali prek slovenskega posrednika, se pozanimajte, ali bo že on za vas uredil potrebne napovedi, morda celo odvedel davek.
Dobiček od trgovanja s fizičnim zlatom in kriptom neobdavčen
Fizična oseba je oproščena plačila dohodnine od doseženih dobičkov, ki jih ustvari zaradi nihanja vrednosti fizičnega zlata. Zakon o dohodnini (ZDoh-2) namreč pravi, da se dohodnina ne plačuje od dobička iz kapitala pri odsvojitvi premičnin, razen izjem.
Dohodek trgovanja s kriptovalutami ni obdavčen s posebnim davkom, če ne gre za opravljanje dejavnosti. Kriteriji, ki kažejo na opravljanje dejavnosti, so precej splošni, in sicer: večje število realiziranih naročil v obdobju enega leta, trgovanje z namenom doseganja dobička na podlagi izkoriščanja kratkoročnih nihanj cen virtualnih valut na trgu, večja vrednost realiziranih naročil v obdobju enega leta in večja povprečna vrednost portfelja virtualnih valut.
Drugače pa je pri dohodku iz rudarjenja kriptovalut, kjer gre za drug dohodek, ki je obdavčen z dohodnino. A bi se stvari lahko tudi spremenile. Kajti ministrstvo za finance je pripravilo predlog zakona o virtualnih valutah, ki pa ga lani poslanci še niso sprejemali, zato spremembe letos še ne morejo veljati. Po prvem predlogu je bila predvidena 10-odstotna obdavčitev fizičnih oseb ob unovčitvi 15.000 evrov v koledarskem letu, po prejetih pripombah pa pripravljajo novo različico predloga zakona.
Davka je oproščen tudi prejemnik obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Sloveniji in EU, če skupni znesek doseženih obresti presega tisoč evrov.
Lahko pričakujemo milejšo obdavčitev kapitalskih dobičkov?
V parlamentu so lani obravnavali predlog posodobljenega Zakona o dohodnini, ki pa kasneje ni bil sprejet. Za zavezance bi to pomenilo ugodnejšo davčno obravnavo, saj bi se glede na predlog davek znižal iz 27,5 odstotkov na 25 odstotkov, kot smo imeli že v preteklosti. Stopnje davka po dopolnjenih petih in desetih letih se ne bi spremenile.
