Japonska nacionalna valuta se že nekaj tednov kot vrvohodec sprehaja po vrvi na višini 100 jenov za en dolar. Od začetka leta je jen proti dolarju pridobil že 20 odstotkov, kar v pretežni meri negira napore gospodarske politike, ki je po predsedniku vlade poimenovana abenomika. Naj spomnim – premier Abe je zasnoval gospodarsko politiko, ki naj bi Japonsko iztrgala iz desetletij stagnacije na treh temeljih: prvi predstavlja ohlapno monetarno politiko, drugi fiskalne spodbude in tretji strukturne
Glede monetarne politike je že nekaj časa jasno, da se Bank of Japan (BoJ) pod guvernerjem Kurodo ne šali, četudi je pri svojem delovanju vprašljivo uspešna. Kuroda je namreč tri leta nazaj napovedal, da bo v dveh letih inflacija na ciljni ravni dveh odstotkov. Danes spet pravi, da bo v dveh letih inflacija znašala dva odstotka. Glede na to, da je Japonska junija imela 0,4-odstotno deflacijo, je to kar drzna napoved prvega japonskega bankirja. Rigidnost inflacijskih pričakovanj je zelo zanimiva, saj je BoJ od leta 2013 do danes povečala bilanco centralne banke za 1,5-krat oziroma v relativnem smislu s približno 33 odstotkov na kar 85,2 odstotka BDP. V tem kontekstu je BoJ najbolj divja predstavnica centralnobančnega reševanja šibke gospodarske rasti.
Japonska centralna banka na mesec kupi več državnih obveznic, kot jih izda finančno ministrstvo. V zadnjem povečanju mesečnih nakupov finančnih instrumentov so povečali delež nakupov indeksnih skladov, ki sredstva investirajo v japonski delniški trg. Si lahko predstavljate, da bi Banka Slovenije investirala v sklade, ki bi jih upravljala zasebna družba, njeni upravljalci pa bi potem kupovali delnice Krke, Gorenja, Telekoma in Pozavarovalnice Sava? Prežeto s potencialnimi konflikti interesov, a očitno ne povsem neverjetno…
Na fiskalnem področju je konec julija japonska vlada najavila sveženj tako imenovanih fiskalnih spodbud v skupni višini 45 milijard dolarjev oziroma 0,9 odstotka BDP. Glede na predhodne najave, da utegne Japonska za spodbude gospodarstvu nameniti celo štirikrat večji znesek od dejansko najavljenega, je trg objavo sprejel z razočaranjem. Državna sredstva bodo namenjena za socialo, novo infrastrukturo in obnovo po potresu na otoku Kjušu. Tokratne spodbude so namenjene za nadomestila najrevnejšim in spodbude za mlade družine, kar je na dolgi rok pozitivno za demografsko sliko Japonske. Praviloma Japonska izvaja svoje spodbude v konvojih. V zadnjih štiriindvajsetih letih je vlada izvedla 26 tranš spodbud. Zato lahko predvidevamo, da bo temu paketu kmalu sledil še eden. In še eden…
Glavno vprašanje glede Japonske, ki te dni zaposluje investitorje, je, ali se država vzhajajočega sonca vrača v prihodnost ali napreduje v preteklost.
