• Wall Street trgovanje končal z rastjo indeksov • Poraba za gradnje v ZDA oktobra višja • Avtomobili so se v ZDA dobro prodajali tudi novembra • PepsiCo bo kupovala dve tretjini Wimm-Bill-Dann Foods • Nadaljevanje vzpodbud likvidnosti dvignila evropske borze • ECB brez sprememb obrestne mere • Eurostat popravil podatke o gospodarski rasti EU • Novembra brezposelnost v Španiji navzgor • Ljubljanska borza: SBI TOP navzdol • V petek se zaradi Xetre ne bo trgovalo • Geoset z nižjimi pr
ZDA
Wall Street trgovanje končal z rastjo indeksov
Trgovanje z delnicami na Wall Streetu se je v četrtek končalo z rastjo indeksov. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 11.362,41 točke, kar je za 106,63 točke oz. 0,95 odstotka več kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq je pridobil 29,92 točke oz. 1,17 odstotka in se ustavil pri 2.579,35 točke.
Na trgovanje z delnicami so vplivali predvsem podatki o porabi ameriških potrošnikov, ki je bila novembra večja od pričakovanj, zato so prihodki podjetij presegli pričakovanja analitikov. Dodaten zagon trgu je dala tudi objava spodbudnega podatka o oktobrski rasti prodaje stanovanjskih nepremičnin.
Vznemirjenja ni povzročilo niti povečanje števila novih zahtevkov za nadomestila za primer brezposelnosti v ZDA, ki se je minuli teden povečalo za 436.000, medtem ko so analitiki pričakovali 420.000 novih zahtevkov, je sporočilo ameriško ministrstvo za delo.
Vlagatelji pa so zadovoljni tudi z napovedjo Evropske centralne banke (ECB) o podaljšanju nekaterih kriznih izrednih ukrepov, menijo borzni analitiki.
Poraba za gradnje v ZDA oktobra višja za 0,7 odstotka
Poraba za gradnje je v ZDA oktobra v primerjavi s septembrom porasla za 0,7 odstotka na letno prilagojeno raven 802,3 milijarde dolarjev, kar je že druga zaporedna mesečna rast in predvsem posledica večje gradnje stanovanj in vladnih projektov.
Ministrstvo za trgovino sicer ugotavlja, da je poraba še vedno za 33,7 odstotka nižja od rekordne marca 2006. Oktobra je za 2,5 odstotka porasla gradnja stanovanjskih objektov, ki je tako na letni ravni znašala skupaj 229,6 milijarde dolarjev. Za nestanovanjske gradnje so v ZDA oktobra porabili 0,7 odstotka manj kot septembra oziroma na letni ravni skupaj 252,2 milijarde dolarjev.
Poraba za vladne gradbene projekte je oktobra porasla za 0,4 odstotka na letno prilagojeno raven 320,5 milijarde dolarjev. Samo za zvezne zgradbe so porabili za 0,9 odstotka več oziroma skupaj na letni ravni 33 milijard dolarjev, kar je največ od leta 1992. Za državne in lokalne gradbene projekte so porabili 0,4 odstotka več, kot septembra oziroma skupaj 287,5 milijarde dolarjev.
Avtomobili so se v ZDA dobro prodajali tudi novembra
Po dobrem oktobru je avtomobilska prodaja v ZDA tudi novembra presegla 12 milijonov vozil na letni ravni, med velikimi proizvajalci pa je prodaja nazadovala le pri Toyoti. Podjetje Autodata ocenjuje, da so v ZDA novembra prodali več kot 870.000 avtomobilov, kar je za 17 odstotkov več, kot novembra lani.
General Motors (GM) je novembra prodal za 12 odstotkov več avtomobilov kot pa novembra lani oziroma skupaj več kot 168.000. Dobro so šla v prodajo predvsem športna terenska vozila. Tudi Ford je večino svojih 20 odstotkov rasti prodaje na 147.000 avtomobilov pripisal dobri prodaji novih športnih terencev.
Japonsko podjetje Toyota je v ZDA novembra prodalo okrog 130.000 avtomobilov, kar je za 3,3 odstotka manj, kot novembra lani. Honda je prodala skoraj 90.000 avtomobilov oziroma za 21 odstotkov več kot novembra lani, ameriški Chrysler pa je zaradi dobre prodaje novih modelov jeepa uspel spraviti v promet več kot 74.000 avtomobilov oziroma 17 odstotkov več kot novembra lani.
Nissan je prodal več kot 71.000 avtomobilov, kar je za 27 odstotkov več, Hyundai pa skoraj 41.000 kar je za 45 odstotkov več kot novembra lani. Nemški Volkswagen je prodal več kot 20.000 avtomobilov oziroma za 24 odstotkov več, Subaru pa skoraj 21.000 oziroma za 22 odstotkov več kot lani.
Prodaja avtomobilov je v lanskem letu znašala le 10,4 milijona, potem ko je bilo povprečje pred krizo med leti 2000 do 2007 16,8 milijona prodanih avtomobilov. Sedaj kaže, da bo prodaja letos presegla 12 milijonov avtomobilov. Delnice GM so se v sredo podražile za 64 centov na 34,84 dolarja, delnice Forda pa za 52 centov na 16,46 dolarja za delnico.
PepsiCo napovedal nakup dveh tretjin Wimm-Bill-Dann Foods
Ameriški proizvajalec pijač PepsiCo namerava kupiti 66-odstoten delež ruskega proizvajalca mlečnih izdelkov in sadnih sokov Wimm-Bill-Dann Foods. Za omenjeni delež bo PepsiCo odštel 3,8 milijarde dolarjev (2,9 milijarde evrov), so poročale tuje tiskovne agencije.
Nakup deleža bo prihodke PepsiCo z naslova prehrane s sedanjih 10 milijard dolarjev povečal na skoraj 13 milijard dolarjev.
Po tem nakupu bo PepsiCo postal največja ruska družba s hrano in pijačo, prav tako pa bo okrepil tudi svojo prisotnost v vzhodni Evropi in osrednji Aziji.
Na ta način ameriška družba intenzivira svoje naložbe v Rusiji in na drugih razvijajočih se trgih, s čimer želi razširiti svoje poslovanje v tujini. Trenutno sicer prihodki PepsiCo zunaj ZDA in Kanade znašajo 40 odstotkov vseh prihodkov.
Rusko podjetje Wimm-Bill-Dann Foods je bilo ustanovljeno leta 1992. V minulem poslovnem letu, ki se je končalo junija, je ustvarilo okoli 2,4 milijarde dolarjev prihodkov.
Družba ima v lasti 38 tovarn v Rusiji, Ukrajini in osrednji Aziji. Skupaj zaposluje 16.000 ljudi.
Evropa
Nadaljevanje vzpodbud likvidnosti dvignila evropske borze
Napoved Evropske centralne banke o ohranitvi ukrepov v spodbudo likvidnosti je v četrtek podražila delnice na pomembnejših borzah v Evropi.
Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je zvišal za 2,19 odstotka in dan sklenil pri 2.781,39 točke.
Predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet je v četrtek zatrdil, da bo centralna banka nadaljevala z odkupom državnih obveznic, v okviru katerega je od maja kupila že za 67 milijard evrov teh vrednostnih papirjev. Kot je dejal, se ta krizni program nadaljuje, ni pa želel razkriti ničesar o njegovi končni višini.
V Parizu je indeks CAC 40 pridobil 2,12 odstotka in trgovanje končal pri 3.747,04 točke, londonski FTSE 100 se je zvišal za 2,22 odstotka na 5.767,56 točke, frankfurtski DAX pa se je ob koncu trgovanja oblikoval pri 6.957,61 točke, kar je 1,32 odstotka več kot v sredo.
Dunajski ATX je pridobil 2,21 odstotka in trgovanje končal pri 2.764,84 točke, milanski FTSE Italia-All-Share pa se je zvišal za 2,51 odstotka na 20.759,94 točke. Pozitivnim gibanjem je sledil tudi züriški SMI, ki je ob 1,15-odstotni rasti sklenil trgovanje pri 6483,44 točke.
Medtem ko so se vrednosti indeksov v Budimpešti in Zagrebu znižale, pa so se v Beogradu zvišale. Hrvaški indeks Crobex se je ob 0,61-odstotnem padcu oblikoval pri 1.784,53 točke, srbski indeks Belex je ob 0,20-odstotni rasti sklenil trgovanje pri 649,36 točke, madžarski indeks BUX pa je dan končal pri vrednosti 21.065,24 točke, kar je 1,06 odstotka manj kot v sredo.
ECB brez sprememb obrestne mere
Evropska centralna banka (ECB) je v skladu s pričakovanji ohranila ključno obrestno mero na rekordno nizkem nivoju, pri 1,00%. Večje vprašanje v tem trenutku ostaja način, kako se bo ECB lotila deicitarnih težav držav članic območja evra kot so Grčija, Irska, Portugalska in Španija. Predsednik ECB Trichet je ob tem izjavil, do bo banka počakala z umikom vzpodbujevalnih ukrepov, s čimer se bo zoperstavila »akutnim tržnim napetostim«. ECB bo tako še vsaj v prvem kvartalu prihodnjega leta poslovnim bankam nudila neomejen dostop do sredstev, 7-dnevne, 1-mesečne ter 3-mesečne operacije pa bodo vezane na ključno obrestno mero.
Eurostat popravil podatke o gospodarski rasti EU v tretjem četrtletju
Evropska unija je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem beležila 0,5-odstotno gospodarsko rast, je v četrtek objavil Eurostat in tako popravil prvo oceno z 12. novembra o 0,4-odstotni rasti. Podatek o 0,4-odstotni rasti v območju evra ostaja nespremenjen.
Gospodarska rast v primerjavi s tretjim četrtletjem lani je v območju evra znašala 1,9 odstotka (kar je enako prvi oceni Eurostata), v celotni EU pa 2,2 odstotka (po prvi oceni 2,1 odstotka), je objavil evropski statistični urad Eurostat.
Poraba gospodinjstev se je tako v območju evra kot v celotni EU v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim povečala za 0,3 odstotka (v drugem četrtletju za 0,2 in 0,3 odstotka). Izvoz območja evra se je povečal za 1,9 odstotka (v drugem četrtletju 4,3 odstotka), izvoz EU pa za 1,8 odstotka (štiri odstotke), medtem ko je uvoz območja evra porasel za 1,7 odstotka (4,2 odstotka), uvoz EU pa za 1,6 odstotka (3,9 odstotka).
Slovenija je po podatkih Eurostata na četrtletni ravni beležila 0,3-odstotno, na letni ravni pa 1,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Statistični urad RS je v torek objavil, da je četrtletna rast znašala 0,3 odstotka, rast na letni ravni pa 1,7 odstotka.
Na četrtletni ravni so najvišjo rast beležile Švedska (+2,1 odstotka), Finska (1,3 odstotka) in Slovaška (+1,0 odstotka), medtem ko je BDP upadel Grčiji (-1,1 odstotka), Romuniji (-0,7 odstotka) in po sezonsko neprilagojenih podatkih na Nizozemskem (-0,1 odstotka).
Na letni ravni pa so najvišjo gospodarsko rast imele Švedska (+6,8 odstotka), Estonija in Poljska (po 4,7 odstotka) in Nemčija (+3,9 odstotka). BDP je na letni ravni upadel Grčiji (-4,5 odstotka) in Romuniji (-2,2 odstotka).
Eurostat je objavil tudi primerjavo z ZDA in Japonsko. Ameriški BDP je na četrtletni ravni porasel za 0,6 odstotka, na letni ravni pa za 3,2 odstotka, medtem ko je Japonska v četrtletni primerjavi beležila 0,9-odstotno, v letni primerjavi pa 4,1-odstotno rast.
Novembra brezposelnost v Španiji znova navzgor
Število brezposelnih se je v Španiji novembra znova povečalo. V enajstem mesecu letos je bilo namreč v tej državi evidentiranih 4,085 milijona brezposelnih, kar je 24.318 ljudi več kot oktobra. Na letni ravni se je število brezposelnih povečalo za 6,24 odstotka oz. za 241.348 ljudi, so sporočili iz španskega ministrstva za delo.
Predstavniki španske vlade so ob tem poudarili, da je novembrski porast števila brezposelnih na mesečni ravni najnižji v zadnjih 12 letih, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
»Ker nobena rast brezposelnosti ni pozitivna, pa moramo nadaljevati z delom in doseči padec števila ljudi brez dela,« so še zatrdili in dodali, da se da novembrsko rast brezposelnosti pojasniti z normalizacijo trga španske delovne sile.
Sicer pa je španski statistični urad, ki za izračunavanje števila brezposelnih uporablja različno metodo kot ministrstvo za delo, konec oktobra sporočil, da je stopnja brezposelnosti v Španiji v tretjem četrtletju letos upadla na 19,79 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke manj kot v drugem četrtletju.
To je bil prvi upad stopnje brezposelnosti po drugem četrtletju leta 2007, ko je bila brezposelnost v Španiji 7,95-odstotna. To je bila tudi najnižja stopnja brezposelnosti po osvoboditvi Španije izpod diktature Francisca Franca leta 1975.
Španija ima trenutno najvišjo stopnjo brezposelnosti v EU. Stopnja brezposelnosti v tej državi je namreč dvakrat večja od povprečja sedemindvajseterice, ki znaša 9,6 odstotka.
Slovenija
Ljubljanska borza: SBI TOP navzdol za pol odstotka
Trgovanje na Ljubljanski borzi se je v četrtek končalo s padcem. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP se je v primerjavi s sredo znižal za 4,09 točke oz. 0,48 odstotka na 840,73 točke, med blue chipi pa so se pocenile delnice Petrola, Telekoma Slovenije in Mercatorja. Borzni posredniki so sklenili za 3,2 milijona evrov poslov.
V indeksu so se pocenile delnice Petrola (44.840 evrov; -1,72 odstotka na 251,91 evra), Telekoma Slovenije (91.300 evrov; -1,26 odstotka na 88,81 evra) in Mercatorja (224.640 evrov; -0,44 odstotka na 158,87 evra).
Rast pa so zabeležile delnice Gorenja (29.960 evrov; +0,53 odstotka na 13,37 evra), ob skromnem prometu delnice Nove Kreditne banke Maribor (+0,49 odstotka na 10,23 evra) in Krke. Delnice novomeškega farmacevta, ki so se podražile za 0,19 odstotka na 63,39 evra, so bile danes z 2,18 milijona evrov najprometnejše na borzi.
Poleg omenjenih delnic so v prvi kotaciji podražile še delnice Luke Koper (67.650 evrov; +1,19 odstotka na 17,86 evra), medtem ko so se Intereuropine delnice ob skromnem prometu pocenile za 0,25 odstotka na 3,95 evra.
V standardni kotaciji so izstopale Savine delnice, katerih enotni tečaj se je ob 59.350 evrov prometa znižal za 6,15 odstotka na 92,16 evra. Pocenile so se tudi delnice Etola (-2,16 odstotka na 94,90 evra), Salusa (230.360 evrov; -2,07 odstotka na 387,16 evra), Abanke (-1,57 odstotka na 50 evrov) in Pivovarne Laško (-0,66 odstotka na 15,01 evra).
Rast v tej kotaciji pa so zabeležile delnice Pozavarovalnice Save (+1,34 odstotka na 8,31 evra), Aerodroma Ljubljana (11.140 evrov; +0,94 odstotka na 19,34 evra), Zavarovalnice Triglav (+0,73 odstotka na 16,65 evra) in Žita (+0,11 odstotka na 90,10 evra).
V petek se zaradi uvedbe Xetre ne bo trgovalo
V petek se na borzi ne bo trgovalo, saj bodo potekale priprave na uvedbo mednarodnega trgovalnega sistema Xetra. Borza bo Xetro uvedla v ponedeljek, ko se bodo začela uporabljati tudi nova pravila borze. Osrednja sprememba novih pravil je prehod na zaključni tečaj kot uradni borzni tečaj vrednostnih papirjev.
Xetra bo omogočila lažji dostop do slovenskega trga tujim finančnim posrednikom, kar bo imelo pozitiven vpliv na likvidnost in tudi oblikovanje tečajev delnic. Za dosego večjega zanimanja tujih vlagateljev za slovenske produkte se vzporedno v tujih finančnih centrih izvaja tudi mednarodna promocija.
Kratke novice in obvestila družb, ki kotirajo na LJSE
KD finančna družba v prvih devetih mesecih z dobičkom
KD finančna družba je v prvih devetih mesecih ustvarila 31.000 evrov čistega dobička, potem ko je enako obdobje lani sklenila s 632.000 evrov izgube. Celotna sredstva so 30. septembra znašala 62,7 milijona evrov, kar je glede na konec leta 2009 triodstotno povečanje. Skupina KD pa je v prvih devetih mesecih ustvarila 1,5 milijona evrov čiste izgube, potem ko je ta v enakem obdobju lani znašala 21,7 milijona evrov. Poslovni prihodki na ravni skupine so se znižali za dva odstotka na 271,8 milijona evrov. Celotna sredstva so 30. septembra znašala 870,2 milijona evrov, kar je pet odstotkov več kot konec leta 2009.
Velik padec delnic NFD Holdinga neupravičen
Nadzorni svet NFD Holdinga se je na izredni seji v sredo seznanil z rezultati cenitve družbe po stanju 30. junija in ob tem ugotovil, da cenitvene vrednosti ne odstopajo bistveno od vrednosti družbe kot izhaja iz nerevidiranih računovodskih izkazov na ta dan. Seznanil se je tudi s poročilom uprave, da v samem poslovanju družbe v obdobju po 30. juniju ni prišlo do nobenih takšnih poslovnih dogodkov, ki bi opravičevali velik padec tečaja delnice v zadnjem mesecu. O razlogih za neobičajno negativno gibanje tečaja delnice NF2R nadzorni svet ni razpravljal, in je zadolžil upravo, da pripravi analizo vzrokov. Nadzorni svet se je tudi seznanil s potekom prodaj posameznih naložb iz naložbenega portfelja družbe.
Nadzorni svet NFD se je na ponedeljkovi seji seznanil z odstopno izjavo člana uprave Simona Baniča, ki jo je podal 22. novembra. Nadzorniki bodo skupščini družbe čim prej predlagali imenovanje novega člana uprave, Banič pa bo svojo funkcijo opravljal v skladu s pogodbo do pridobitve dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave novoimenovanega člana uprave oz. najdlje do 21. maja 2011.
Nadzorniki Prve Group podprli ustanovitev zavarovalniško zastopniške družbe
Nadzorni svet družbe Prva Group - Skupina Prva se je na seji seznanil s finančnim poročilom in poročilom o poslovanju družbe v prvih desetih mesecih, poročili o poslovanju hčerinskih družb v prvem polletju in v prvih devetih mesecih ter z načrti hčerinskih družb za leto 2011. Hkrati so se seznanili s poročilom revizijske komisije in potrdili sprejete sklepe revizijske komisije, z zaključkom pripojitve družbe DDOR k hčerinski družbi Prve Group v Srbiji in zaključkom likvidacije hčerinske družbe v Romuniji. Nadzorniki so prav tako sprejeli poslovni in konsolidiran načrt družbe Prva Group za leto 2011 ter podprli ustanovitev hčerinske družbe Prva zavarovalniško zastopniška družba, v kateri ima Prva Group 100-odstotni lastniški delež.
Istrabenz v svojem portfelju nima več Droge Kolinske
Skladno s pogodbo o prodaji in prenosu delnic družbe Droga Kolinska s 30. junija ter na podlagi dodatnih pogodb o prodaji in prenosu delnic Droge Kolinske s 23. novembra je Istrabenz 23. novembra odsvojil 100-odstotni delež v Drogi Kolinski. Po opravljeni transakciji Istrabenz nima več v lasti delnic Droge Kolinske. Delnice Droge Kolinske je 23. novembra odsvojila tudi družba NCA Investment group, in sicer 735.447 delnic; NCA ne razpolaga več z delnicami Droge Kolinske.
Geoset z nižjimi prihodki, a višjim dobičkom
Podjetje Geoset iz Šenčurja, ki v Sloveniji prodaja in servisira navigacijske naprave GPS ameriškega proizvajalca Garmin, v letošnjem letu pričakuje okrog 15 odstotkov nižje prihodke kot v lanskem letu, ko so znašali okrog pet milijonov evrov. Čisti dobiček pa se bo medtem občutno povečal, z okrog 100.000 na 170.000 evrov.
Kot je na četrtkovi novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil direktor Geoseta Jure Mohorič, so nižji prihodki posledica predvsem tega, da trg cestnih navigacijskih naprav, ki je še vedno njihov glavni vir prihodkov, prihaja v zrelo dobo in tako ne prinaša več takšnih rezultatov kot v preteklosti. Podobno se dogaja na veh razvitih trgih.
V lanskem letu so tako prodali skupno 32.000 cestnih navigatorjev, letos naj bi jih okrog 21.000. Posledično se bo delež teh naprav v celotni prodaji podjetja znižal z 80 na 75 odstotkov, delež na slovenskem trgu pa naj bi vseeno ostal okrog 80-odstotni.
Citycenter Celje v desetmesečju prihodke povečal za odstotek
Citycenter Celje je v prvih desetih mesecih letos ustvaril 80 milijonov evrov prihodkov iz poslovanja, kar je za odstotek več kot v enakem obdobju lani. Direktor centra Boštjan Brantuša je na četrtkovi novinarski konferenci v Celju povedal, da bodo najverjetneje do konca leta ustvarili še dodatnih 20 milijonov evrov prihodkov.
Brantuša je tudi pojasnil, da jih je v desetmesečju obiskalo štiri milijone obiskovalcev, do konca leta pa naj bi njihovo število naraslo na pet milijonov, kar je enako kot v letu 2009.
»Leto 2010 je bilo zahtevno in nepredvidljivo glede na neugodne razmere v gospodarstvu. Kljub temu pa se lahko pohvalimo z dobrimi poslovnimi rezultati v prvih desetih mesecih letos, ki so plod premišljenega načrtovanja in trdnega timskega dela,« pravi Brantuša. Za leto 2011 pa je napovedal petodstotno rast prihodkov.
Poštna banka po desetih mesecih v skladu z načrti
Obseg poslovanja omenjene banke, ki je del finančne skupine NKBM, njen drugi lastnik pa je Pošta Slovenije, se je v desetih mesecih letos povečal za pet odstotkov. Bilančna vsota banke je konec oktobra znašala 826,6 milijona evrov in je glede na načrtovano stanje za celotno letošnje leto že dosežena stoodstotno.
Nadzorni svet je na seji podal tudi soglasje k poslovnim ciljem in finančnemu načrtu banke za leto 2011 ter se seznanil s projekcijami do leta 2014. Banka bo tudi v prihodnjem letu sledila globalni strategiji razvoja banke in usmeritvam v okviru bančne in finančne skupine NKBM, je v sporočilu za javnost zapisala predsednica nadzornega sveta Manja Skernišak.
Kot je še dodala, banka, glede na gospodarske razmere in makroekonomske napovedi za Slovenijo, za prihodnje leto ne načrtuje znatnega povečanja obsega poslovanja, trženjske aktivnosti pa bo v pomembnem partnerstvu s Pošto Slovenije usmerjala zlasti v kakovostno obravnavo in servisiranje obstoječih in potencialnih strank.
Nadzorni svet je sicer na seji obravnaval in sprejel še poročilo o delu službe notranje revizije v tretjem trimesečju letošnjega leta, h kateremu je pozitivno mnenje podala tudi revizijska komisija nadzornega sveta.
V skladu z veljavno zakonodajo in upoštevajoč določila kodeksa upravljanja javnih delniških družb je nadzorni svet na seji sprejel tudi nekatere spremembe in dopolnitve v poslovniku o svojem delu ter se seznanil z gradivom ministrstva za gospodarstvo oziroma pregledom možnosti in ukrepov, ki jih zagotavljajo določbe zakona o gospodarskih družbah ter novosti zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Vlada pritrjuje KBC glede sprememb delničarskega sporazuma
Vlada je na četrtkovi seji obravnavala predlog sprememb delničarskega sporazuma med državo in KBC o upravljanju z naložbo v NLB ter se načeloma strinjala s spremembami, ki jih je predlagala belgijska solastnica. Podrobnosti finančni minister Franc Križanič ni želel razgrniti. Sam pričakuje, da bo KBC pri dokapitalizaciji NLB sodelovala.
»Lastnika stojiva za to banko, jo podpirava. Mislim, da je to zelo dobra naložba,« je Križanič dejal na novinarski konferenci po seji vlade. Pogajanja in priprave na dokapitalizacijo NLB, ki so jo delničarji podprli prejšnji teden, potekajo, je zatrdil.
Delničarji NLB so prejšnji četrtek sprejeli sklep, da lahko uprava izvede dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov z namenom krepitve kapitalske trdnosti in zagotavljanja višjega regulatornega kapitala. Tako je predlagala novoustanovljena agencija za upravljanje kapitalskih naložb države, medtem ko so v KBC izrazili razočaranje, ker se sprejeti predlog ne nanaša na strategijo banke za obdobje do leta 2015, ki jo trenutno izvaja uprava.
Križanič je ob tem povedal, da je direktorico agencije za upravljanje kapitalskih naložb države Dagmar Komar pred dnevi predstavil vodstvu KBC v Bruslju.
Naprodaj blagovna znamka IUV
Stečajna upraviteljica družbe Industrija usnja Vrhnika (IUV) Nataša Gibičar Toš je v sredo objavila poziv k zbiranju ponudb za prodajo blagovne znamke IUV. Zainteresirani ponudniki morajo varščino plačati do 30. decembra, je razvidno iz četrtkove objave na Ajpesu.
Rok za oddajo ponudb je 45 dni od dneva objave, ponudniki pa bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku roka za oddajo ponudbe, piše v objavi, objavljeni na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve.
Stečajna upraviteljica je nekatero preostalo premoženje družbe že prodajala, in sicer na javni dražbi konec februarja letos, ki pa ni uspela, ker varščine niso bile plačane skladno z razpisanimi dražbenimi pogoji. Naprodaj so bili usnjarna in čistilna naprava na Vrhniki ter tehnološki postopki za obdelavo kož kot poslovna celota za izklicno ceno 13,25 milijona evrov, varščine pa so interesenti vplačali za posamezne kose opreme.
Uspešno pa je bilo zbiranje nezavezujočih ponudb za nakup nepremičnin, in sicer so za Kompostarno izbrali ponudbo za 745.000 evrov, ki zajemna nakup nepremičnine in premičnin, za objekt Konfekcija ponudbo za 1,5 milijona evrov, medtem ko ponudba za stanovanje na Vrhniki ni bila sprejeta, ker je bila ponujena kupnina 11.000 evrov prenizka.
IUV, ki je v 78,5-odstotni lasti državne Slovenske odškodninske družbe, je po neuspeli dokapitalizaciji v stečajnem postopku od konca decembra 2008.
Sava zaradi Merkurja ni pod drobnogledom kriminalistov
Oktobra 2007 je Merfin, v katerem so se zbrali menedžerji Merkurja, v konzorciju z Banko Koper, Savo, Interfinom Naložbe ter zagrebško Euro-Veneto objavil namero za prevzem Merkurja in mesec kasneje še ponudbo za prevzem. Prevzemniki so za delnico Merkurja ponudili 405 evrov in po izteku ponudbe svoje lastništvo povečali na 98,44 odstotka. Januarja 2008 so bili iz lastništva Merkurja iztisnjeni še mali delničarji, konzorcij je postal 100-odstotni lastnik nakelske družbe, Merfin pa je sredi leta 2009 postal večinski lastnik Merkurja.
Merkur je v letošnjem letu zaradi slabega poslovanja in dolgov začel v hude težave, družba je pred tedni šla v prisilno poravnavo. Lastniki Merfina so Savi ostali dolžni precej sredstev, Sava pa je zaradi Mefina v prvih devetih mesecih letos slabila naložbe v višini 34 milijonov evrov.
Azija
Nikkei pridobil skoraj dva odstotka
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 10.168,52 točke. To je 180,47 točke oziroma 1,81 odstotka več kot v sredo.
Delnice na borzi v Tokiu s tem sledijo sredinemu pozitivnemu vzdušju na newyorškem Wall Streetu, poleg tega pa je njihovo rast podprl tudi za japonske izvoznike ugoden šibak jen, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Sydneyjski All Ordinaries je pridobil 1,81 odstotka, tečaji na borzah v Šanghaju in Hongkongu so se v povprečju okrepili za 0,71 oz. 0,86 odstotka, v Seulu pa je bila rast 1,09-odstotna. Manj so se za nakupe odločali v Singapurju, kjer se je osrednji indeks okrepil le za 0,50 odstotka.
Na Japonskem prvič v več kot treh letih rast poslovnih investicij
Japonsko gospodarstvo, ki po svetovni gospodarski in finančni krizi le počasi okreva, je v četrtek dobilo nekaj zagona. Podatki so namreč pokazali, da so se poslovne investicije med julijem in septembrom na letni ravni povečale za pet odstotkov, kar je prva rast v več kot treh letih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Rast investicij so spodbudili predvsem proizvajalci jeklenih konjičkov, ki so investirali v razvoj in proizvodnjo okolju prijaznih avtomobilov, so pojasnili na japonskem finančnem ministrstvu.
Investicije v tovarne in opremo so se v vseh industrijskih sektorjih - z izjemo finančnega in zavarovalniškega - povečali na 9560 milijard jenov (114 milijard dolarjev), kar je prva rast v več kot treh letih.
V japonskih podjetjih se je kljub močnemu jenu med julijem in septembrom povečal tudi dobiček pred davki; na letni ravni je poskočil za 54,1 odstotka na 10.750 milijard jenov, kar je četrta zaporedna rast na ravni trimesečja.
Prihodki od prodaje so se povečali za 6,5 odstotka na 337.280 milijard jenov, kar je tretja zaporedna rast na ravni četrtletja, so še pojasnili na finančnem ministrstvu.
Surovine
Cene surove nafte so se nekoliko umirile
Potem ko so spodbudni konjunkturni podatki iz ZDA in Kitajske v sredo oživili upanje v gospodarsko okrevanje in krepko zvišali cene nafte, so se te v četrtek umirile na ravni okoli 87 dolarjev. V elektronskem trgovanju na borzi v New Yorku se je cena zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v januarju do popoldneva po evropskem času podražila za 40 centov na 87,15 dolarja za 159-litrski sod. Cena januarskih terminskih pogodb za severnomorsko nafto brent pa se je v Londonu zvišala za 22 centov na 89,09 dolarja za sod.
Valute
Tečaj evra v četrtek krepko nihal
Tečaj evra, ki je v torek prvič po sredini septembra padel pod raven 1,30 dolarja, je v četrtek krepko nihal. Pozno popoldne je bilo treba na borzi v Frankfurtu za eno enoto skupne evropske valute odšteti 1,3190 dolarja, kar je dober cent več kot zjutraj. Evropska centralna banka je opoldne določila referenčni tečaj evra pri 1,3155 dolarja oz. 0,4 centa več kot v sredo.
Vrednosti pomembnih kazalnikov za 2. 12. 2010
| Ime | Področje | Vrednost | Δ | % |
| SBI TOP | LJSE | 840,73 | - 4,09 | - 0,48 |
| Dow Jones Industrial Average |
NYSE | 11.362,41 | + 106,63 |
+ 0,95 |
| S&P 500 | NYSE | 1.221,53 | + 15,46 |
+ 1,28 |
| Nasdaq Composite | Nasdaq | 2.579,35 | + 29,92 |
+ 1,17 |
| Eurostoxx 50 | Evropa | 2.781,39 | + 59,52 | + 2,19 |
| FTSE 100 | London | 5.767,56 | + 125,06 |
+ 2,22 |
| DAX | Frankfurt | 6.957,61 | + 90,98 | + 1,32 |
| CAC 40 | Paris | 3.747,04 | + 77,75 |
+ 2,12 |
| Nikkei 225 | Tokio | 10.168,52 | + 180,47 | + 1,81 |
| Hang Seng | Hong Kong | 23.448,78 | + 198,98 | + 0,86 |
| EUR/USD | valute | 1,3208 | ||
| USD/JPY | valute | 83,7150 | ||
| Nafta* | surovine | 86,53 $ |
- 0,22 |
- 0,25 |
| Zlato** | žlahtne kovine | 1.391,90 $ | + 4,60 |
+ 0,33 |
| 10-letne ame. držav. obveznice | obveznice | 2,9640 % | + 0,1670 | + 5,97 |
| * - cena za 159-litrski sodček, ** - cena za unčo (troy ounce), ki tehta 31,1035 g |
||||
