Borzni trgi so v minulih dneh ponovno doživeli že videno. Na žalost tisto najslabše, saj so po relativno umirjenem trgovanju v zadnjem obdobju prešli v izrazito nihanje, ki se je na koncu odrazilo v hitrem premiku borznih tečajev v nižja območja. Takšna obdobja so na borzi sicer prisotna že od nekdaj, kar pa še ne pomeni, da so pogosta.
Žal so spomini na dogajanja v letu 2008 in 2009 še povsem sveži, zato tokratni premiki zelo spominjajo na krizo, ki je marsikateremu vlagatelju odnesla kar nekaj premoženja.
Dolgoročno gledano, stavimo na razvoj gospodarstva.
Iskreno povedano, bi lagali, če bi trdili, da kaj takšnega nikoli več ni možno. Na borzi je vse možno. Tako kot lahko na hitro pade, lahko tudi na hitro zraste. Toda smisel borze ni v tem. Borza omogoča vlagateljem, da so izpostavljeni rasti in razvoju gospodarstva.
Preko globalnih vzajemnih skladov so izpostavljeni razvoju svetovnega gospodarstva, preko regijskih skladov razvoju posameznih regij in preko sektorskih skladov posameznih sektorjev. V tem pogledu vzajemni skladi niso orodje za kratkoročne špekulacije. So namenjeni dolgoročnemu varčevanju, kjer svojim prihrankom dajemo možnost, da se na enostaven način izpostavijo dogajanju na borzah. Seveda je treba v luči zadnjih kriz vedeti, da so na borzi cikli, ki so sestavljeni tako iz vzponov kot iz padcev, in da le-ti trajajo enkrat dlje časa, drugič manj. Toda dolgoročna smer je jasna – v luči razvoja svet napreduje. In z njim tudi gospodarstva.
To pomeni, da - dolgoročno gledano - stavimo na razvoj in tu vzajemni skladi odigrajo svojo vlogo. Kot dolgoročno varčevanje. Zato se je pri vsakem vzajemnem skladu smiselno vprašati, kaj je osnovna zgodba in ali se je ta v luči trenutnih dogodkov kaj spremenila. Če se je spremenila, potem je treba razmisliti, ali še želimo biti v takšnem skladu. Če pa se zgodba ni spremenila, potem pa se moramo vprašati, zakaj smo v takšnem skladu. Zaradi kratkoročne špekulacije ali zaradi dolgoročnega varčevanja.
Še zmeraj ostaja možnost prenosa v manj tvegan sklad.
Če gre za prvo (kratkoročna špekulacija) in te dni ne spite pomirjeno, to pomeni, da ste tvegali preveč. Rešitev je selitev prihrankov v manj tvegane oziroma netvegane vzajemne sklade. Da, tudi takšne poznamo. Na primer denarni sklad KD MM, ki je alternativa bančnim depozitom na odpoklic. V obdobju negotovosti ponuja varen pristan, še bolj pomembno pa je, da vam v primeru prenosa ne uniči davčnega ščita, ki ga ponuja krovni sklad.
Če pa gre za drugo (dolgoročno varčevanje) in te dni ne spite pomirjeno, pa se je smiselno ozreti na dva vidika. Prvi je ta, da se z mesečnim vlaganjem izognemo vprašanju, kdaj je najbolj smiselno kupiti, saj si s postopnim nakupovanjem ustvarjamo povprečje. In v tem duhu se v negativnem obdobju za isti znesek dobi več točk vzajemnega sklada. Drugi vidik pa je ta, da so krize bile tudi že prej v zgodovini in da po dežju vedno posije sonce. Če vas to ne pomiri, še zmeraj ostaja možnost prenosa iz enega vzajemnega sklada v drugega.
Toda ne glede na to, da je prenos enostaven, vas moramo opozoriti, da s tem v bistvu na nek način tudi špekulirate in odstopate od zastavljenih investicijskih ciljev. Namreč osnovna zgodba je še zmeraj veljavna, in če ste stavili na razvoj Indije ter Kitajske, potem vprašanje, zakaj želite sedaj prodati. Z drugimi besedami, če je prenos začasne narave, potem tvegate, da trg odide v nasprotno smer, kot želite. Naj samo spomnimo na tiste vlagatelje, ki so doživeli hladen tuš, ko so prodali – potem so delnice porasle. Mi ne pravimo, da je vedno tako, ampak, da je takšen razplet tudi možen.
... če je prenos začasne narave, potem tvegate, da trg odide v nasprotno smer, kot želite.
Torej, nahajamo se v negotovem času.
Žal nihče ne zna napovedati, kdaj bo konec in kaj je vse potrebno, da bo svet odkorakal ven iz trenutne situacije. Vemo pa, da okrevanje bo. Da bomo še zmeraj priča procesu razvoja. In da bodo borze še naprej opravljale svojo funkcijo tako kot v mnogih desetletjih do zdaj. V osnovi ohranjamo prepričanje, da je najmočnejša ekonomska sila v tem in prihodnjem desetletju potrošnik na trgih v razvoju, ter skladno s tem sledimo zastavljeni investicijski politiki. Tako kot bi moral vsak vlagatelj, tudi v takšnih časih, kot se nahajamo.
