V zadnjem obdobju se ponovno povečujejo strahovi pred morebitno gospodarsko krizo z dvojnim dnom. Številne vlade ter najpomembnejše mednarodne finančne institucije skušajo to s svojimi ukrepi preprečiti.
Tako je jesensko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke potekalo v luči zmanjšanega svetovnega gospodarskega okrevanja in težav, s katerimi se soočajo države na območju evra.
Ameriški predsednik želi v ZDA preprečiti možnost gospodarske krize z obsežnim načrtom zaposlovanja, ki naj bi odprl okrog 275 tisoč novih delovnih mest, posledično pa naj bi se za dobrega pol odstotka okrepil ameriški bruto domači proizvod. Načrt predvideva znižanje obdavčitev plač delavcev in malih podjetnikov ter povečanje investicij v gradbeništvo oziroma infrastrukturne projekte.
Po mnenju Obame bi lahko proračunski primanjkljaj na dolgi rok učinkovito zmanjšali z dodatno obdavčitvijo premožnejših slojev prebivalstva, z zmanjšanjem proračunskega prispevka, namenjenega zdravstvenemu zavarovanju Medicare in Medicaid ter z znižanjem obsega sredstev, namenjenih za socialne izdatke, precej pa bi ZDA privarčevale tudi po umiku svoje vojske iz Afganistana in Iraka.
Uvedbi novega davka močno nasprotujejo predstavniki republikanske stranke v kongresu, ki s ciljem večje javnofinančne vzdržnosti dajejo prednost krčenju različnih socialnih programov, čemur pa ni naklonjen predsednik Obama, ki svoje stališče utemeljuje z vse težjim gospodarskim položajem v državi.
Po napovedih se bo gospodarska slika znatno poslabšala tudi na Kitajskem, kjer v prihodnjih letih pričakujejo postopno umiritev stopnje gospodarske rasti na nivoju okrog petih odstotkov letno. Vzroke za nižje napovedi gospodarske rasti velja iskati zlasti v zmanjšanju izvoza v Evropo in ZDA. Analitiki opozarjajo še na možnost poka balona na tamkajšnjem nepremičninskem trgu in na nevarnost višje stopnje inflacije.
