Estonija je z letošnjim letom postala članica Ekonomske in monetarne unije (EMU) in tako postala 17. država članica Evropske unije, ki kot plačilno sredstvo uporablja evro ter hkrati prva izmed dežel nekdanje Sovjetske zveze, ki ji je uspel ta met.
Nizek proračunski primanjkljaj in najnižji državni dolg znotraj EMU
Litva in Latvija naj bi se območju predvidoma pridružili leta 2014. Najrevnejša članica območja evra pa se lahko pohvali z nizkim proračunskim primanjkljajem ter najnižjim državnim dolgom med državami članicami EMU.
Portugalska v zadnjem času v ospredju
Precej več težav z javnofinančnim primanjkljajem oziroma javnim dolgom pa imajo v zadnjem času na Portugalskem, ki je vse bližje temu, da za finančno pomoč zaprosi Evropsko unijo in Mednarodni denarni sklad. Težave Portugalske so sicer precej sorodne grškim. Obe državi se namreč spopadata z zniževanjem mednarodne konkurenčnosti svojega gospodarstva, pred krizo pa se je pregrevanje teh dveh ekonomij odražalo tudi v rasti plač, ki je bila višja od rasti produktivnosti. Po uspešno izvedeni avkciji triletnih in devetletnih državnih obveznic je Portugalski uspelo na finančnih trgih zbrati 1,25 milijarde evrov. Vlagatelji so na triletne obveznice sicer zahtevali višjo stopnjo donosa kot na zadnji dražbi, saj je zahtevana donosnost znašala 5,4 odstotka.
Težave tudi v Španiji
Vlagatelje pa v zadnjem času skrbi tudi visok španski javnofinančni primanjkljaj, ki poleg visoke, kar dvajset odstotne stopnje brezposelnosti, predstavlja osrednjo težavo španskega gospodarstva. Za nadaljnje zmanjševanje javnofinančnega deficita v smeri večje vzdržnosti si z varčevalnimi ukrepi zelo prizadeva tudi vlada, ki se je že poslužila zviševanja davkov, zamrznitev pokojnin ter zniževanja plač v javnem sektorju.
Vedno nove varčevalne uprepe pa sprejemajo tudi ostale, sicer fiskalno manj ogrožene evropske države. V začetku leta sta tako stopnjo davka na dodano vrednost povečali Velika Britanija in Poljska.
Pozitivne novice prihajajo iz Nemčije
Bolj razveseljujoči podatki pa prihajajo iz Nemčije, katere gospodarska rast je v letu 2010 znašala 3,6 odstotka. K temu sta največ pripomogla povečan izvoz in močnejše domače povpraševanje. Po letu 2009, ko se je nemško gospodarstvo skrčilo največ po drugi svetovni vojni, za kar 4,7 odstotka, je bila lanskoletna rast najvišja v zadnjih dveh desetletjih.
