Od sredine marca dalje je na svetovnih finančnih trgih prisotno pozitivno vzdušje, ki je že povsem odneslo negativen pečat, ki sta ga na borznem parketu pustili japonska jedrska kriza in dogajanje v arabskem svetu, kjer se ponekod uporniki še vedno bojujejo proti aktualnim dolgoletnim oblastnim strukturam.
Milijardni prevzemi
Za nesluten poskok delnice podjetja National Semiconductor je v teh dneh poskrbela napoved o prevzemu s strani vodilnega ameriškega proizvajalca čipov, podjetja Texas Instruments. Prevzemnik je za delnico ponudil kar sedeminsedemdeset odstotno premijo glede na zaključni tečaj predhodnega trgovalnega dne, kar je navdušilo delničarje podjetja National Semiconductor. Prevzem sta že odobrila upravna odbora obeh podjetij. Posel, ki naj bi bil predvidoma izpeljan pred koncem letošnjega leta, bo podrobneje pregledan s strani varuha konkurence, saj obe podjetji skupaj nadzorujeta okrog sedemnajst odstotni tržni delež v proizvodnji računalniških vezij.
Svoj štiriinštiridesetodstotni delež v francoskem mobilnem operaterju SFR pa bo francoskemu medijskemu in telekomunikacijskemu velikanu Vivendi prodal britanski mobilni operater Vodafone. Vrednost posla naj bi znašala slabih osem milijard evrov. S kupnino namerava Vodafone nadaljevati odkup lastnih delnic od malih delničarjev ter zmanjšati zadolženost družbe. Po opravljeni transakciji bo podjetje SFR v celoti v lasti francoskega Vivendija.
Porsche namerava izdati za pet milijard evrov novih delnic
Do svežih sredstev pa želi s pomočjo dokapitalizacije priti nemški proizvajalec športnih avtomobilov Porsche, ki namerava izdati za pet milijard evrov navadnih in prednostnih delnic po ceni 38 evrov. V primeru uspešne dokapitalizacije bi lahko družba v juniju odplačala glavnino svojega dolga, ki bi se na ta način znižal pod dve milijardi evrov. Obstoječi delničarji bodo imeli pravico na štiri obstoječe delnice kupiti po tri dokapitalizacijske delnice. Sodelovanje pri dokapitalizaciji sta že napovedali družini Piech in Porsche. Proizvajalcu športnih avtomobilov se je zadolženost krepko povečala po tem, ko je skušal prevzeti največjega evropskega proizvajalca avtomobilov, Volkswagen, v katerem ima Porsche sedaj enainpetdeset odstotni lastniški delež. Prvotna namera za povečanje deleža na petinsedemdeset odstotkov lastništva pa je bila opuščena zaradi pomanjkanja sredstev in nasprotovanja s strani Volkswagna, ki je kasneje postal skoraj polovični lastnik Porscheja.
Evropa se skuša otresti energetske odvisnosti od Rusije
Evropa se skuša s postavitvijo plinovoda Nabucco otresti energetske odvisnosti od Rusije, ki pa se je temu poizkusu postavila po robu s tako imenovanim projektom Južni tok. Oba plinovoda bosta potekala po precej podobni trasi, na ta način pa se bo neposredno preizkušala moč vpliva Evropske Unije nasproti Rusiji. Projekt Južni tok je trenutno v domeni ruskega plinskega giganta Gazprom ter ustanovnega partnerja pri projektu, italijanskega ENI-ja. Medtem ko bo Gazprom ostal polovični lastnik Južnega toka, pa bo ENI petino svojega lastništva odstopil francoskemu EDF-ju. Po pogovorih naj bi v lastniško struklturo preko svoje podružnice Wintershall vstopil tudi nemški BASF. Wintershall naj bi petnajst odstotni delež v Južnem toku pridobil z nakupom deleža italijanskega oziroma francoskega partnerja. Nemško podjetje sicer v partnerstvu z Gazpromom sodeluje tudi pri gradnji plinovoda Severni tok, ki teče od Rusije do Nemčije pod Baltskim morjem.
IMF je odobril novo posojilo Romuniji
Romuniji je bilo s strani Mednarodnega denarnega sklada odobreno novo posojilo v višini 3,5 milijarde evrov, ki je predvideno za pomoč pri izvajanju reform v naslednjih dveh letih. Romunija lahko poleg omenjenega posojila za lajšanje fiskalnih in strukturnih reform pridobi še podporo od EU in posojilo od Svetovne banke v skupni vsoti 1,8 milijarde evrov.
Nekoliko slabše novice prihajajo iz Goggle-a
Nekoliko slabše novice prihajajo tudi iz internetnega giganta Google, proti kateremu se obeta protimonopolni postopek na področju spletnega iskanja. Ameriška Zvezna komisija za trgovino bo postopek proti podjetju Google po vsej verjetnosti uvedla po odločitvi sodišča, ki ugotavlja spornost načrtovanega prevzema družbe ITA, ki je med drugim razvila tudi programsko podporo za internetno prodajo letalskih vozovnic. Skorajšnji prevzem bi utegnil škodovati konkurenci na trgu ponudbe spletnih turističnih informacij.
Boeing obtožen prejemanja nezakonitih državnih pomoči
Z obtožbami o prejemanju nezakonitih državnih pomoči pa se soočaju v Boeingu, največjem ameriškem proizvajalcu letal. Razsodišče Svetovne trgovinske organizacije je odločilo, da je Boeing prejel vsaj 5,3 milijarde dolarjev pomoči, ki je neupravičeno izboljševala njegov konkurenčni položaj v primerjavi z njegovim glavnim konkurentom Airbusom. Neupravičena pomoč naj bi prihajala iz več strani, med drugim naj bi bilo podjetje deležno izvoznih subvencij ter neupravičenih davčnih olajšav s strani nekaterih ameriških zveznih držav. Z nepovratnimi sredstvi naj bi Boeingu pomagala tudi vesoljska agencija Nasa, ki je letalskemu proizvajalcu nudila prosto uporabo svoje tehnologije.
Telekom Austria se zanima za nakup Telekoma Srbije
Na mednarodni razpis za prodajo enainpetdeset odstotnega deleža Telekoma Srbije so se odzvali samo v Telekomu Austria, kjer so za omenjeni delež ponudili 950 milijonov evrov, hkrati pa so poudarili namero za investicijo v podjetje v višini nadaljnjih 450 milijonov evrov, kar skupaj znese 1,4 milijarde evrov, kolikor za prodajo deleža zahtevata srbska vlada in grški solastnik OTE. Slednji prodaja svoj dvajset odstotni delež, medtem ko srbska vlada v prodajo ponuja enaintrideset odstotni delež srbskega telekomunikacijskega podjetja.
ECB začenja z dvigovanjem ključne obrestne mere
Kljub javnofinančnim težavam številnih evropskih držav Evropska centralna banka začenja s postopnim dviganjem ključne obrestne mere. Po mnenju nekaterih analitikov so tovrstni ukrepi še nekoliko preuranjeni, saj posamezne države v Evropi še vedno duši javnofinančni primež, ki je do zaprositve za finančno pomoč nazadnje privedel Portugalsko. Kljub tovrstnim pomislekom in dejstvu, da centralne banke nekaterih primerljivih svetovnih gospodarstev ključno obrestno mero še vedno držijo na rekordno nizkih nivojih, pa je odločitvi Evropske centralne banke botrovalo zlasti dejstvo, da se v zadnjem obdobju povečuje bojazen pred inflacijo in da je glavni cilj njene politike zasledovanje stabilne rasti ravni cen v območju evra.
