V vzajemce vlaga že skoraj pol milijona Slovencev

Članek slika

Vzajemni skladi so tudi med slovenskimi vlagatelji vse bolj priljubljeni. Ob koncu leta je v skladih varčevalo skoraj pol milijona Slovencev, skupaj pa je v skladih naloženih 4,337 milijarde evrov, kar je daleč največ doslej. Število novih vlagateljev je lani skoraj doseglo 60 tisoč, kar je petkrat več kot v letu 2020. Lani so vlagatelji vplačali skupaj 483,7 milijonov evrov, s čimer so presegli rekord iz leta 2007, ko je bilo v celem letu neto vplačil za 469 milijonov evrov.

Vzajemni skladi so kar 18 mesecev zapored beležili pozitivne prilive. Najvišja neto vplačila v lanskem letu so bila marca, več kot 70 milijonov evrov, in decembra, ko so vlagatelji v vzajemne sklade na novo naložili kar 60,5 milijona evrov. Najmanj sredstev je bilo naloženih maja, zgolj 14 milijonov. Neto vplačila so lani beležile vse skupine investicijskih skladov, pri čemer so bili delniški skladi najbolj priljubljeni, kaže podatkovno ogledalo, ki ga pripravljajo na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Neto prilivi v vzajemne sklade v letu 2021 (v tisoč EUR)

 

Vir: ATVP
Vir: ATVP

Pregled neto vplačil in sprememb števila vlagateljev po različnih skupinah investicijskih skladov

Vir: ATVP
Vir: ATVP

Vzajemni skladi bogato nagradili vlagatelje

Leto 2021 je bilo uspešno tako za upravljavce skladov, kot tudi za vlagatelje. V lanskem letu je po donosnosti prepričljivo zmagal sektor energije in surovin predvsem zaradi rasti cen energentov kot posledice odprtja gospodarstev. Sledijo podjetja iz sektorja informacijske tehnologije, ki so zmagovalci še vedno trajajoče pandemske realnosti.

Koronavirusna epidemija je spremenila tudi pogled vlagateljev na nepremičninski trg, ki je v lanskem letu močno povišal vrednotenje, centralna banka pa že opozarja na določeno precenjenosti nepremičnin. Omeniti moramo tudi bančni sektor, ki se je ob izdatni monetarni politiki dobro prilagodil novim razmeram. Nekoliko je presenetil tudi segment trga, ki je lani beležil najvišjo rast, saj so bile to t.i. value delnice cikličnih sektorjev in ne growth delnice, kot je na primer tehnološki sektor. Kakšne je razlika? Growth delnice so tiste, za katere vlagatelje pričakujejo, da bodo dosegale nadpovprečne donosnosti zaradi prihodnjega potenciala. Value delnice pa so tiste, katerih cena je trenutno podcenjena. Med value lahko uvrstimo tako finančni, energetski, industrijski, surovinski sektor, kot tudi sektor osnovnih potrošnih dobrin.

Tudi v letošnjem letu naj bi se bikovski borzni trend nadaljeval, a rast vrednosti naj ne bi bila več nadpovprečna, napovedujejo analitiki. Prav »neskončna« rast delniških trgov privablja nove vlagatelje, ki pozitivnega trenda na borzi ne želijo zamuditi. Če želite tudi vi vlagati v vzajemne sklade, se lahko naročite na posvet k finančnemu svetovalcu. Pri Vzajemci Skupini lahko vlagate v skoraj vse slovenske sklade, pa tudi v določene tuje.  

 

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja