Makroekonomski kazalniki v zadnjem obdobju niso kaj prida spodbudni. Domala vse države (z izjemo ZDA in Nemčije) se ponovno spogledujejo z negativnimi obeti glede prihodnje gospodarske rasti, nekatere pa so že danes na pragu ponovne recesije. Glede na minuli uspeh fiskalnih in monetarnih ukrepov lahko pričakujemo, da bomo v prihodnjih mesecih ponovno priča novemu valu državnih spodbud.
Surovine in energenti se zaradi svoje ciklične narave že tradicionalno najhitreje odzivajo na spremembe v gospodarski aktivnosti oziroma, natančneje, na pričakovanje glede bodoče gospodarske aktivnosti.
Glede na to, da danes Kitajska predstavlja veliko večino svetovnega povpraševanje po domala vseh »pomembnejših« surovinah in energentih, so za surovinske trge (kot tudi delnice surovinskih podjetij) še posebej pomembne odločitve njihove centralne politike.
Pomen Kitajske za surovinske trge je lepo ponazorjen na spodnjem grafičnem prikazu.
Po globalnem finančnem zlomu leta 2008 je ravno Kitajska z zajetnim programom fiskalnih in monetarnih spodbud domači industriji začela globalni val državnih subvencij, katerih glavni namen je bilo oživljanje (globalne) gospodarske aktivnosti. Kmalu za tem so se odzvali tako surovinski kot tudi delniški trgi, ki so v naslednjih mesecih beležili zavidljive stopnje rasti.
Vir: Bloomberg
Ohlapna monetarna politika na Kitajskem je bila v veljavi vse do začetka leta 2010, ko se je Kitajska centralna oblast odločila, da je grožnja pred naraščajočo inflacijo in pregrevanjem domačega nepremičninskega balona prevelika. V skladu s tem so januarja tega leta začeli politiko postopnega višanja deleža obveznih rezerv (kar omejuje kreditno sposobnost bančnega sektorja) in kasneje tudi začeli poviševati obrestne mere. Danes bi lahko rekli, da so šli z monetarnim zategovanjem morda predaleč, saj so s tem nekoliko ogrozili dinamiko gospodarske rasti. Letos tako ni bilo več vprašanje, ali se bo kitajska gospodarska rast ohladila ali ne, vprašanje je bilo, za koliko. Vprašanje kitajske gospodarske rasti in sočasno zaostrovanje krize v območju evra sta tako najverjetneje glavna krivca za negativni trend rasti tečajev na surovinskih trgih, ki smo mu priča vse od začetka minulega leta.
Nedavna najava kitajske oblasti, da namerava ponovno začeti izvajati ukrepe, ki bi stimulirali domače gospodarstvo, nekako spominja na ponovitev leta 2008, ko se je globalni val državnih pomoči začel ravno na Kitajskem. V okoliščinah, ko se v »razvitem svetu« ponovno spogledujemo z recesijo, je nov val državnih spodbud lahko ravno to, kar je naročil zdravnik, njihov pozitivni učinek pa se bo najhitreje odrazil ravno na surovinskih trgih.
