Tveganje brez donosa

V dolgi zgodovini ameriških državnih obveznic v ZDA je od leta 1990 zdaj drugič prišlo do negativnih realnih obresti. Tak razvoj se je pri zveznih obveznicah pojavil prvič. Realni donosi japonskih obveznic JGB („Japanese Government Bonds oz. japonske državne obveznice“) se gibljejo na marginalnem območju. Enak fenomen lahko opazujemo tudi pri francoskih obveznicah krajših ročnosti. Zato se najpomembnejši trgi državnih obveznic dejansko kažejo kot prinašalci donosov.

To je usodno zato, ker se globalni kapitalski trgi še niso uspeli osvoboditi svojega kriznega načina delovanja in se beg v varnejše pristane nadaljuje.

Tleča dolžniška kriza v EU pri tem samo zastira pogled na dejstvo, da je pritisk dolžniškega bremena žalostna značilnost predvsem Japonske, ZDA in Evrope, in ne samo evrskega območja.

Naložbeni pregled trgov: Priložnosti in nevarnosti trenutne situacije na trgih

Izhoda sta samo dva: zniževanje dolga ali monetarizacija.

Monetarizacija pri tem ne pomeni nič drugega, kot da centralne banke končno odgovarjajo za državni dolg in prek pospešenih odkupov državnih obveznic napihujejo bilance centralnih bank. Če bodo donosi kot posledica teh nakupov ostali nizki, in se bodo stopnje inflacije zvišale zaradi presežne likvidnosti in izgube zaupanja v stabilnost valute, potem bodo račun plačali upniki zadolženih držav – točno to pa so vlagatelji v državne obveznice. Vlagajo v tveganje brez donosa: tveganje obstaja zato, ker bi ob koncu monetarizacije lahko prišlo do inflacije ali pa do reza dolgov. Ostaja nam upanje, da bo prednost pripadala znižanju zadolženosti. Kajti na to, kaj pomeni monetarizacija, nas spominjajo izgubljena leta Japonske.

V vsakem primeru naj bi „realni donosi“ ostali dejanska ciljna vrednost vsake naložbene odločitve: pri tem se realne donose razume kot prirast vrednosti, ki ostane po odbitku inflacije.

Donos brez tveganja vam želi
Hans-Jörg Naumer