Minule dni lahko opazujemo kako tečaji slovenskih delnic po dolgem času ponovno rastejo. In to ne samo dva ali tri dni ampak že kar dober mesec.
K temu so prispevala pričakovanja glede privatizacije nekaterih javnih družb, obstajajo pa še nekateri drugi razlogi. Da bi jih razumeli, je potrebno stopiti iz slovenskega okvirja.
Le tako bomo namreč razumeli, zakaj se med prodajalci v večini primerov nahajajo domači vlagatelji in med kupci predvsem tuji.
Pomanjkanje domačega institucionalnega okvirja
Če postavimo ob stran debato, v kakšnem stanju se nahajajo slovenska podjetja, je eden od najpomembnejših razlogov za tako stanje pomanjkanje domačega institucionalnega okvirja.
Še enkrat moram izpostaviti, da pri nas pokojninski skladi s trenutno investicijsko politiko ne prispevajo k razvoju kapitalskega trga, tako kot v tujini. Tudi napovedana pokojninska reforma tega ne bo bistveno rešila, saj bomo še zmeraj imeli prostovoljni sistem drugega stebra, ki kljub davčnim spodbudam akumulira premalo sredstev. Tukaj bi se res morali ozreti na sistem nekaterih sosednjih držav, kjer se del plače obvezno namenili drugemu stebru. Lahko bi začeli z enim odstotkom na leto in to povečevali postopno do npr 5%.
Poleg pokojninskih skladov tudi vzajemni skladi ta trenutek zaradi nepriljubljenosti med vlagatelji niso aktivni na nakupni strani. Ta nepriljubljenost vzajemnih skladov izhaja že iz same strukture, saj imamo v Sloveniji predvsem delniške sklade. In ko pride finančna kriza se to odrazi tako, da zanimanje za celotno industrijo pač zamre. Namesto da bi vlagatelji spoznali tudi druge vrste vzajemnih skladov kot so na primer denarni, obvezniški ali mešani sklad.
Pri samem institucionalnem okvirju ne smemo pozabiti tudi na zavarovalnice – le te, se sedaj ukvarjajo predvsem z izzivom napovedane direktive Solvency 2, kar prevedeno pomeni, da razmišljajo ali sploh se iti igro delniških naložb ali ne.
Problem pa imajo tudi banke, za katere vsi vemo, da bi rade prodale ampak ne morejo. Poglejte Mercator – ko je bil še občutek, da je poslovanje dobro, je bila ponujena cena dokaj mamljiva, toda kaj danes pričakovati, ko naš največji trgovec izgublja bitko s poslovnim okoljem?
Domači vlagatelji obupali nad slovenskim okoljem
Poleg institucionalnega okvirja je problem tudi v sami fazi počutja večine slovenskih vlagateljev. Le-ti so enostavno obupali nad slovenskim okoljem – zaradi nenehnih laži podjetij, zaradi vseh afer, zaradi politike, zaradi izgube pričakovanja, da se bo kaj premaknilo ipd. To je sicer seveda res, toda na borznem trgu velja tisto pravilo, da se tudi s slabimi stvarmi trguje. Poglejte Grčijo. Nekatere delnice so od polletja porasle za več kot 100 odstotkov. Pa to še ne pomeni, da so njihovi problemi kaj bistveno enostavnejši. In podobno bo pri Sloveniji. Trgovanje se bo nadaljevalo, nekatere delnice bodo presenetile pozitivno, nekatere negativno.
Tuji kapital nas spet uči
Dodaten razlog za slovensko prebujanje kapitalskega trga pa vidim tudi v tem, da so delnice dosegle točko, kjer so tudi tujim vlagateljem zdijo privlačne glede na tveganje. Seveda je zanimanje predvsem za delnice, ki imajo stabilen denarni tok, dobro dividendo in potencial privatizacije. In tako nas tuji kapital na nek način ponovno uči - spomnite se, kako smo isto lekcijo dobili pred petnajstimi leti, ko še ni bilo skrbniških računov in ko so tujci lepo potrpežljivo odkupovali certifikatske delnice Leka in Krke.
