Delniški trgi držav na meji razvitosti so se skupno oktobra ponovno gibali nekoliko bolje kot trgi razvitih industrijskih držav.
Na to, ali je s tem mimo njihovo zdaj že več kot dve leti trajajoče obdobje markantnega podpovprečnega razvoja vrednosti, pa bo treba še počakati. Toda vedno več je znakov, da se bodo države na meji razvitosti v naslednjih mesecih odrezale bolje kot že uveljavljeni delniški trgi.
Države v razvoju oktobra pod vplivom rezultatov podjetij in državnih tem
Vendar so se posamezni razvijajoči se trgi (EM) oktobra razvijali izredno heterogeno – paleta je segala vse od močnih porastov pa vse do rahlih padcev tečajev. Turška borza je tokrat še enkrat kazala pozitivno podobo; indeks ISE-100 je poskočil navzgor za skoraj 10 % in s tem zaznamoval novi rekord vseh časov. Z močnim plusom so postregle tudi kitajske delnice H v Hongkongu, medtem ko se delnice A na kitajski celini le stežka gibljejo navzgor. Na splošno so oktobra na dogajanje vplivali v večji meri dejavniki v povezavi z državami in podjetji; vpliv globalnih tem (Grčija, konjunktura na Kitajskem in v ZDA) je občutno popustil. Če se bo ta trend nadaljeval, bodo tečaje delnic posameznih podjetij v prihodnje ponovno v večji meri določale njihove individualne temeljne okoliščine.
Je dno gospodarske krivulje na razvijajočih se trgih prekoračeno?
Po gospodarski plati se zdi, da so razvijajoči se trgi že prešli najnižjo točko gospodarske krivulje; v večini držav je namreč vedno več znakov, ki kažejo v smeri konjunkturne rasti. Toda še naprej obstajajo tveganja glede rasti, ki izhajajo iz Evrope, Japonske in ZDA in utegnejo zavreti tudi narodna gospodarstva držav na meji razvitosti. Nasprotno slednje še razpolagajo z manevrskim prostorom, da bi lahko z denarnimi in fiskalno političnimi ukrepi vzpodbudile lastno gospodarstvo.
To nenazadnje velja za Kitajsko. Vsem špekulacijam in bojaznim o novem grozečem „trdem pristanku“ navkljub očitno Kraljestvo sredine solidno raste naprej. Tudi na nekaterih področjih nedvomno obstoječi presežki in nesorazmerja znotraj kitajskega narodnega gospodarstva naj bi do nadaljnjega ne predstavljali večje težave. Mnogi skeptiki glede kitajskega „čudeža rasti“ se poleg tega nagibajo k temu, da močno karikirajo dimenzije domnevnega „investicijskega mehurčka“.
Obeti za premoženjske vrednosti razvijajočih se trgov so se občutno izboljšali
Medtem ko so ciklični narodno gospodarski obeti za države na meji razvitosti prav pozitivni, pa se za dolgoročno podobo skriva mnogo vprašajev (ki je jih bomo lotili v naslednjih poročilih z razvijajočih se trgov). Za vlagatelje pomeni to ponovno pozitivnejšo napoved za naslednjega 1 do 3 leta, medtem ko bo za kasneje vedno bolj na mestu tudi previdnost. Seveda boljša gospodarska rast sama po sebi nikakor in avtomatsko ne vodi do rastočih delniških tečajev – nenazadnje bi bili za to potrebni tudi rastoči dobički podjetij in/ali boljša naklonjenost globalno delujočih vlagateljev tveganju. Zato utegnejo tveganja v ZDA („fiskalne čeri“) in v evrskem območju (dolžniška kriza) še dlje časa zavirati tudi razvijajoče se trge. Ne glede na to ostajajo obeti za delnice, obveznice in valute večine držav na meji razvitosti za prihodnja četrtletja vendarle pozitivni – tako absolutno kot tudi relativno v primerjavi z razvitimi trgi.
