Trgi v razvoju pod pritiskom inflacije in skrbi glede svetovnega gospodarstva

Svetovni pregled

Prav zadnje bojazni so v začetku meseca delno močno vplivale na upad kotacij surovin. V tem vrtincu so močno popustili tudi delniški trgi, na katerih so v ospredju proizvajalci surovin v Rusiji in Braziliji, zlasti ker so v obeh državah tudi zadnji podatki o konjunkturi poskrbeli za razočaranje.

Delniški trgi na novih trgih so bili maja izpostavljeni pritisku inflacije, zviševanju obresti in zaskrbljenosti zaradi slabitve rasti na Kitajskem in/ali v evroobmočju

Potem ko so se vsi v začetku leta bali pregretja rastočega kitajskega narodnega gospodarstva, se zdaj špekulacije v večji meri selijo v smeri močnejše slabitve zaradi restriktivne denarne politike in spremenjenih prioritet v novem državnem petletnem načrtu. Sicer pa še vedno konjunkturni podatki na Kitajskem ne kažejo v smeri večjega zloma gospodarske rasti. Ne glede na to ostaja vredno omeniti, kako deležniki na razvitih, zahodnih delniških trgih svoja upanja polagajo v nadaljnjo robustno svetovno gospodarsko rast prav v politično najgloblje represivnem in skoraj do najmanjše podrobnosti državno vodenem gospodarstvu.

Kriza zadolževanja v Grčiji, na Irskem in Portugalskem se še ne umirja in o dobrih rešitvah še zdaleč ni sledu. Razmišljati je mogoče o celi vrsti scenarijev - kateri pa bo končno tisti pravi, trenutno najverjetneje nihče ne more trditi z gotovostjo, niti politični nosilci odločitev v evrskem območju. Nekaj scenarijev rešitev, ki se kljub negativnim spremljevalnim in posledičnim učinkom zdijo gospodarsko smiselni, je po politični plati komaj mogoče uresničiti. Različni politično še izvedljivi pristopi pa niso posebej primerni z gospodarskega vidika, zlasti ker zgolj odlagajo dejansko rešitev problema. Ker pa gre nenazadnje v prvi vrsti za odločitev, ki jo je treba sprejeti na politični ravni, se utegne v primeru Grčije vsaj v naslednjih mesecih položaj verjetno s pomočjo nove finančne injekcije stabilizirati, četudi dejanske težave s tem še ne bodo odpravljene. Evro je spričo te situacije maja v primerjavi z dolarjem nekoliko popustil; aktualna raven tečaja pa je pri 1,45 glede na nevihtne oblake, ki se zbirajo okoli evroobmočja, še vedno presenetljivo visoka, česar ne moremo razumeti kot zaupanja v evro, temveč v večji meri izraz globokega globalnega nezaupanja v ameriški dolar.

Trajne rešitve za krizo zadolževanja v evroobmočju še ni

Narodna gospodarstva novih trgov Azije in Latinske Amerike so skupno gledano še vedno v porastu, mnogo kje pa so znaki vidnega pojemanja dinamike rasti še vedno zelo nepregledni. Ali gre pri tem za tipičen predah v okviru cikla rasti ali za začetek trajnega pojemanja moči, ostaja odprto, pri čemer pa trenutno izhajamo iz nekega prehodnega upada rasti v okviru nedotakljivo daljše faze rasti. Tudi narodna gospodarstva srednje in vzhodne Evrope ostajajo v liniji izboljšanja stanja. Rastoča industrijska proizvodnja skrbi zaradi visokega povpraševanja iz tujine za povečanje zaposlovanja. Splošno lahko v zadnjem času opažamo še naprej rastoče stopnje inflacije, ki jih zlasti spodbujajo visoke cene živil in goriv. Obeti za večino valut regije CEE ostajajo še naprej pozitivni - zunanja trgovina in možnost zviševanja obresti utegneta še naprej pozitivno vplivati na takšen razvoj. Večje tveganje pa pomenijo še naprej prisotne težave v okviru krize zadolževanja v evrskem območju in s tem morebitna grozeča konjunkturna oslabitev največjih trgovinskih partnerjev držav CEE.

Dinamika rasti na novih trgih popušča – z današnjega vidika očitno začasen „upad“ znotraj nedotaknjene daljše faze rasti

Pregled po državah

Kitajska

Potem ko so pred nekaj meseci mnogi še pričakovali pregrevanje kitajskega gospodarstva, so zdaj v ospredju skrbi zaradi premočne upočasnitve politike emisijske banke. Zadnji podatki konjunkture poleg tega že jasno kažejo, kako težavno bo izvajanje vladnih načrtov, katerih namen je nova usmeritev kitajskega narodnega gospodarstva. Da bi jih močneje usmerili na notranjo potrošnjo, vstran od dosedanjega modela, ki ga je zaznamovala zunanjetrgovinska usmeritev in postavljanje investicij v kapitalske dobrine in infrastrukturo v ospredje, bi bilo že za bistveno manjše države težavno početje. Za velikansko Kitajsko z več kot eno milijardo prebivalcev in s številnimi konflikti med posameznimi provincami in regijami ter s centralno vlado pa je to prava mamutska naloga. Javnomnenjske raziskave med prebivalci kažejo, da se spet v večji meri zavzemajo za varčevanje. Visoka inflacija in strah za delovna mesta sta dva od razlogov, ki kitajske potrošnike silijo v situacijo, da bolj varčujejo in manj trošijo. Državni gospodarski projekti iz kriznega obdobja 2008/2009 se počasi iztekajo, kar tendenčno pritiska tudi na rast. Na nepremičninskem trgu in pri razvoju količine denarja kažejo ukrepi emisijske banke medtem že jasne učinke. Počakati pa je treba, ali bo trend inflacije dejansko popustil od sredine leta naprej, kot to napovedujejo zdaj. Če ne, grozijo nadaljnja zvišanja obresti, ki utegnejo dodatno zmanjšati razvoj gospodarske rasti.

Kitajska načrtuje prestrukturiranje narodnega gospodarstva v smeri močnejšega notranjega trga

Kitajski delniški trg verjetno spričo zadnjega razvoja ne bo šel po poti nadaljnjega vzpona. Več bilančnih škandalov v kitajskih podjetjih, ki kotirajo na ameriških borzah oz. v Hongkongu, so prav tako pripomogli, da vzdušje med vlagatelji ni prav nič pozitivno. Če se bo zaskrbljenost glede konjunkture za Kitajsko in za evroobmočje v naslednjih mesecih nekoliko zmanjšala in bi se občutno znižala tudi inflacija, se utegne kitajski delniški trg spet razvijati bistveno bolj navzgor. Najprej pa je treba biti previden – zlasti pri močno cikličnih in na konjunkturo občutljivih delnicah.

Kitajske delnice še naprej brez moči

Indija

V Indiji povzroča visoka inflacija še naprej največje skrbi udeležencem na trgu. Cene trgovine na debelo in cene živil ostajajo pri letni rasti 8 - 9 %. Zato so nadaljnja zviševanja obrestnih mer centralne banke povsem verjetna - trenutno izhajamo iz zviševanj obresti v okviru 75 bazičnih točk do konca leta. Delniški trg zato ostaja pod pritiskom. Potem ko si je BSE-Sensex v vmesnem času marca/aprila opomogel, je nato ponovno dosegel najnižje ravni iz meseca februarja, preden je proti koncu meseca nadoknadil del tečajnih izgub.

Brazilija

V Braziliji kažejo podatki konjunkture še naprej jasno popuščanje gospodarske rasti. Industrijska proizvodnja je v primerjavi z lani zdaj celo v upadu, indeks nabavnih menedžerjev pa se le s težavo drži tik nad pragom gospodarske rasti. Pričakovanja glede inflacije ostajajo visoka, a so se vendarle stabilizirala pri vrednostih okoli 6,5 % za leto 2011. Rast kreditov je kljub vsem protiukrepom emisijske banke že naprej previsoka.

Pojemanje dinamike gospodarske rasti pri vztrajno visoki inflaciji

Delniški trg zato ostaja pod pritiskom. Relativno dobro se je ponovno razvijal telekomunikacijski sektor. Poleg tega kažejo določene znake stabilizacije tudi vrednosti gradnje hiš in nepremičnin, potem ko so te panoge v preteklih mesecih utrpele močne izgube tečajev. Potencial razvoja navzgor za delniški trg – glede na merila indeksa Bovespa – ostaja sicer še naprej bolj omejen, vendar si utegne tudi večina negativnih scenarijev na negativni strani v tem času že opomoči.

Rusija

V Rusiji kažejo gospodarski kazalniki na upočasnitev izboljšanja situacije. Gospodarska rast je bila v prvem četrtletju tako pod napovedjo vlade, rahlo pa tudi pod pričakovanji trga. Negotovost glede kandidatur predsednika vlade Putina ter predsednika države Medvedjeva na predsedniških volitvah, maja padec cen nafte in delno močne korekcije pri številnih kotacijah surovin so privedle do odtoka kapitala iz Rusije. Centralna banka je vodilno obrestno mero pustila konec maja nespremenjeno, a je zvišala (na presenečenje mnogih udeležencev na trgu) stopnjo za kratkoročne depozite (preko noči). Rubelj je bil v skladu s padcem cene nafte v mesečni primerjavi glede na valutno košarico evro-ameriški dolar nekoliko šibkejši. Donosi ruskih obveznic so sicer v mesečni primerjavi porasli, a so bili ruski vlagatelji, ki so imeli obveznice na osnovi evra, maja vendarle veseli pozitivnega razvoja vrednosti zaradi popuščanja evra.

Še naprej negotovost o kandiatih za prihodnje predsedniške volitve

Ruski delniški trg se je maja znašel pod pritiskom, k čemur je na eni strani pripomogel padec cen nafte, na drugi strani pa razočaranja polni obeti glede državno reguliranih cen plina in elektrike v prihodnje. Domači potrošniški vrednostni papirji in delno tudi ruski bančni vrednostni papirji so nasprotno uspeli doseči dober razvoj.

Korekcija cen surovin bremeni ruske delnice

Turčija

Visoka gospodarska rast v Turčiji v zadnjih mesecih vodi zaradi visokega uvoza in močne odvisnosti države od surovin v nenehno slabšanje turške plačilne bilance. Stopnja inflacije kaže na letni ravni trenutno sicer močno padajočo tendenco, vendar to ne predstavlja trajnega inflacijskega trenda. Surovinska odvisnost države in še naprej zelo dinamično domače povpraševanje ostajajo bistveni dejavniki tveganja za dolgoročno stabilnost cen. Centralna banka je tudi konec maja pustila vodilno obrestno mero v skladu s pričakovanji nespremenjeno, potem ko jo je v prejšnjih mesecih dvakrat znižala. Ravni donosov turških obveznic so maja skupno kazale rast. Obeti glede inflacije za Turčijo pa se utegnejo v drugi polovici leta bistveno poslabšati, če bodo ostale cene nafte tako visoke. To bi sicer utegnilo na okope priklicati emisijsko banko, hkrati pa odpreti tudi potencial za ponovno nekoliko močnejšo valuto.

Turška plačilna bilanca še naprej razlog za zaskrljenost

Tečaji delnic na carigrajski borzi, ki so se aprila še enkrat povzpeli preko praga 70.000 točk in pristali v bližini najvišjih ravni iz jeseni 2010, so v teku meseca močno popustili. Z minusom več kot 10 % je sodil turški delniški trg maja k najšibkejšim med novimi trgi. Tudi delno prav dobri rezultati mnogih bančnih vrednostnih papirjev niso poskrbeli za pozitivne vzgibe, ker so izhajali zlasti iz lastne trgovine in nove ocene portfelja vrednostnih papirjev, kar po kakovosti ni prepričalo vlagateljev. Kratkoročno trenutno ne moremo pričakovati katalizatorjev za trajno visoke tečaje delnic, tako da v Turčiji zaenkrat ne računamo z večjimi rastmi tečajev.

Turški delniški trg maja z močnimi korekcijami

Poljska

Poljsko narodno gospodarstvo je še naprej robustno, bistven motor rasti je še naprej dobro povpraševanje doma. Nazadnje objavljeni rezultati maloprodajnega prometa ter odkupljena industrijska proizvodnja kažejo jasno rast v primerjavi z lanskim letom. Inflacija pa je bila nazadnje s porastom v višini 4,5 % (letna stopnja) ponovno daleč od ciljne vrednosti centralne banke. Spričo tega razvoja so zato nadaljnja zvišanja obresti s strani centralne banke v teku tega leta zelo verjetna. Vendar pa bo centralna banka pri tem upoštevala tudi gospodarski razvoj v evroobmočju. Če bi se konjunkturni obeti v največjih trgovinskih partnerjih Poljske skazili, bi lahko morebitno zvišanje obrestne mere delovalo kontraproduktivno, to pomeni, da ne bi imelo takojšnjega oz. bi imelo manjši učinek. Maja so se tečaji poljskih državnih obveznic sicer povzpeli; šibkejši zlot pa pri vlagateljih z denominacijo vrednostnih papirjev v evrih skrbi za skupno rahlo negativen razvoj vrednosti.

Dobri rezultati rasti, toda še naprej rast inflacije na Poljskem

Poljski delniški indeks je ostal po vmesnem minusu ob koncu meseca skoraj nespremenjen. Poljske banke ter delnice medijev so se razvijale podpovprečno, medtem ko je vladalo povpraševanje po telekomunikacijskih delnicah. Skupina naftnega in plinskega proizvajalca PGNiG je s plusom 12,6 % še posebej pridobila, njene delnice pa so bile daleč najmočnejše v indeksu WIG20.

Republika Češka

Omembe vredna na Češkem ostaja diskrepanca med gospodarsko rastjo, ki se je močno povečala v zadnjem letu, na eni strani in še vedno šibkim segmentom zasebne potrošnje na drugi strani. Češko gospodarstvo si je sicer v celoti jasno opomoglo po krizi – zlasti mu je v prid povpraševanje iz tujine, posebej iz Nemčije. Izvoz in uvoz v primerjavi z lanskim letom še vedno izkazujeta visoke stopnje rasti, tudi industrijska proizvodnja je na bistveno višji ravni. Toda zdi se, da rast še ni dosegla širših ravni na Češkem. V okviru večje pokojninske reforme načrtuje vlada med drugim tudi zvišanje starosti upokojevanja s 65 na 67 let – kljub hudemu nasprotovanju s strani prebivalstva. Prebivalci so v tem pogledu pripravljeni bolj varčevati kot trošiti. Pozitivne učinke močne rasti na češkem izvoznem trgu Nemčiji pa bodo v večji meri uničili državni varčevalni programi. Inflacija je nazadnje porasla za 1,6 % (letna stopnja) in je s tem še naprej v tolerančnem pasu centralne banke. Glede stabilnosti cen je slednji podatek brez dvoma pozitiven, hkrati pa to potrjuje sliko šibke domače konjunkture. Tečaji čeških obveznic so maja porasli; nekoliko šibkejša koran pa je pozitiven razvoj vrednosti vendarle nekoliko omejila.

Češki delniški trg je maja zabeležil rahel minus v višini 1 %.

Madžarska

Madžarsko gospodarstvo je nazadnje beležilo rast zlasti zaradi visokega izvoza, medtem ko je notranje povpraševanje ostalo šibko. Tudi Madžarski je bilo v prid zlasti povpraševanje iz tujine, kar se med drugim kaže v stabilni trgovinski bilanci. Forint je bil maja v primerjavi z evrom vendarle šibkejši. Tudi tečaji madžarskih obveznic so popustili. Dolgoročno se zdi madžarska raven donosov še vedno privlačna. Madžarska centralna banka je obresti pustila tudi maja nespremenjene pri 6 %. Letna stopnja inflacije kaže trenutno v smeri rasti, kar vzpodbujajo zlasti rastoče cene živil. Če bi dinamika inflacije v drugi polovici leta popustila, kot to napoveduje centralna banka, se lahko oblikuje manevrski prostor za znižanje obresti.

Na madžarskem delniškem trgu so po predhodni rasti tečajev uvedli rahlo korekcijo. Skorja vse večje delnice so popustile; na ravni indeksa je znašal padec 3,3 %. Madžarska država je od ruskega podjetja Surgutneftegas odkupila svoj 21,2-odstotni delež pri koncernu MOL – tako bi lahko slednji v doglednem času ostal pod državno kontrolo. Očitno so odkup financirali z denarjem, ki ga je Madžarska prejela v okviru pomoči Mednarodnega denarnega sklada.