Celo znani pesimist, Nouriel Roubini, postaja optimist glede gibanja tečajev delnic na razvitih trgih v prihodnjih dveh letih.
Svetovni borzni trgi so sedaj zelo odvisni od stimulacij s strani centralnih bank. Jasen dokaz za to je padec Dow Jonesa, DAX-a, FTSE-ja in drugih pomembnih borznih indeksov, zaradi nedavnih špekulacij o upočasnitvi kvantitativnega popuščanja v Ameriki. Spomnimo, gre za nakupe državnih obveznic in drugih s stvarnim jamstvom zavarovanih dolžniških papirjev s strani Zveznih Rezerv, s čimer se doliva denar na finančne trge. Več denarja spodbuja delnice.
FED natisnil 3400 milijard dolarjev
Od začetka programa odkupa obveznic pred tremi oz. štirimi leti do danes, je ameriška centralna banka za ta program porabila, ali bolje rečeno natiskala, 3400 milijard dolarjev. To je pomembno pripomoglo k rasti delnic, predvsem ameriških. Indeks S&P 500 je tako od leta 2009 pridobil za več kot 100 odstotkov.
Roubini postaja, presenetljivo, optimist
Mnenja strokovnjakov glede nadaljnjega razvoja delniških trgov so deljena. Švicar Marc Faber, ki je zadnja leta eden največjih borznih pesimistov, to ostaja še naprej, in predvideva padec trgov. Nasprotno, pa drugi znani pesimist, Nouriel Roubini, sedaj postaja optimist glede gibanja tečajev delnic na razvitih trgih v prihodnjih dveh letih. Njegovo stališče je, da bo FED z nakupi obveznic gotovo nadaljeval, in to še nekaj časa. Trenutno je, po njegovem, ameriško gospodarstvo še v zmerni recesiji, inflacija pa skorajda enaka nič. S tem, vidi pretirane strahove borznikov, zaradi možne ostrejše denarne politike Amerike in drugih finančno pomembnih držav, kot neutemeljene.
Na dolgi rok cene delnic odvisne od stanja gospodarstva
Vendar pri tem investitorji po mojem mnenju ne bi smeli zapostaviti konjunkture kot borznega dejavnika. Na dolgi rok so cene delnic bolj odvisne od stanja gospodarstva. Stanje svetovne konjunkture pa za zdaj ni v ospredju borznih investitorjev. Fundamentalni investitor, ki na stvar glede iz vidika nekaj let, se ne bo izključno zanašal na novice, ali bo FED mesečno zdaj morda odkupoval za 85 milijard, ali za 60 milijard obveznic. Bolj se bo osredotočil na notranjo vrednost delnic in ocenjeval, ali le-to borzni tečaji prehitevajo ali za njo zaostajajo.
Če so za kratkoročnega vlagatelja slabe gospodarske novice (zaradi posledičnega nadaljevanja tiskanja denarja), dobre borzne novice, bodo za srednjeročnega vlagatelja dobre gospodarske novice dobre borzne novice.
Delnice precenjene ali podcenjene?
Ali so sedaj delnice, fundamentalno gledano, precenjene? Pogovarjamo se seveda o stabilnih in »starih« borznih trgih, saj v regijah, ki se v zadnjih letih ukvarjajo, kako bodo delili, in ne, kako bodo ustvarjali, borzni trgi še nekaj časa ne bodo prosperirali.
Optimisti vidijo ameriške, predvsem pa nemške delnice kot podcenjene in smatrajo, da gospodarstvo tu borzo prehiteva. Potencial za višje tečaje vidijo v razkoraku med trgom in fundamentom.
Roubini: borza prehiteva gospodarstvo
Roubini misli malce drugače. V tem trenutku je zagovornik tega, da borza prehiteva gospodarstvo, njegov optimizem za naslednjih nekaj let pa bazira na ohlapni denarni politiki. Srednjeročno vidi delnice nižje, ker se bodo zopet približale fundamentu, ki je po njegovem zdaj nižje od trga. Seveda je ena od obeh zgornjih hipotez pravilna. Vprašanje je katera?
Po svoje imajo prav tudi monetaristi. Obrestne mere so pomembne. Zdi pa se, da so se vlagatelji po svetu sedaj znašli v zgodbi o trinogi kokoši.
Gre za zgodbo o nepremičninskem agentu, ki se vozi z avtom po podeželju in išče atraktivne nepremičnine. Nenadoma, ga po desni strani začne prehitevati »trinoga« kokoš. Žival steče s ceste proti skednju bližnje kmetije. Voznik je tako presenečen nad hitrostjo perjadi, da zavije s ceste in pelje proti kmetiji, kamor naj bi se žival zatekla.
Tam zagleda kmeta ter ga vpraša, če je videl trinogo kokoš.
Kmet: »Seveda sem jo videl. Mi jih redimo.«
Možak: »Hm. Tega pa še nisem nikjer videl. Zakaj pa ste jih začeli rediti, če smem vprašati?
Kmet: »Veste, pri hiši smo trije. Poleg mene še žena in sin in vedno smo se kregali, kdo bo pri kosilu dobil bedro. Pa smo se odločili za vzrejo kokoški s tremi nogami.«
Možakar takoj pograbi zgodbo in vpraša: »Ja, pa je meso trinoge kokoši dobro?«
Kmet: »Tega pa ne vem. Doslej še nobene nisem uspel ujeti.«
Gre za eno od znanih anekdot ameriškega predsednika Reagana, ki jo je svoj čas znal potegniti na dan, ko so ga novinarji (s katerimi je bil v dobrih odnosih) spraševali stvari na katere ni vedel odgovora.
Denarne politike oziroma intenzivnosti kvantitativnega popuščanja v prihodnjem obdobju ni mogoče natančno oceniti. Tega ne zmore niti Bernanke. Ker v tem trenutku še ne pozna bodočih stopenj nezaposlenosti in inflacije. Šef ameriških Zveznih rezerv je v nekakšni vlogi kmeta iz povedane anekdote. Na vprašanje, kdaj in za koliko bo FED v prihodnjih mesecih zmanjšal nakupe obveznic, je enako težko odgovoriti kot na vprašanje, ali je meso trinoge kokoši dobro.
