V minulem tednu so vlagatelji na delniških trgih po svetu zabeležili visoke izgube. Te so bile še toliko bolj boleče, ker se je padec zgodil zelo hitro. Hitri padci prinesejo večjo negotovost, poveča se strah med vlagatelji, lahko se prenese tudi na potrošnike, ki posledično zmanjšajo svoje nakupe.
To nam lepo pokaže indeks strahu VIX, ki je zabeležil vrednosti, ki jih nismo videli že eno leto. Še vedno tudi velja geslo, da ko kihne Amerika, dobi gripo ves svet. Če so zraven prisotne še praktično vse evropske države s svojimi dolžniškimi krizami, upočasnjevanje rasti v Indiji in Kitajski, pa je negotovost že prevelika in delniški tečaji odreagirajo.
V zadnjem obdobju so najpomembnejše svetovne ekonomije objavile slabše makroekonomske podatke od pričakovanih. Razočaral je podatek o ameriškem BDP. Ta je v prvih treh mesecih letošnjega leta komaj beležil pozitivno rast, prav tako pa so bili podatki veliko slabši od pričakovanih tudi v drugem četrtletju. Obenem so zelo slabe podatke objavljale tudi evropske države, veliko pozitivnih novic pa nismo beležili niti iz Indije in Kitajske.
Dolg držav je po vsem svetu dosegel zgornje nivoje
V zadnjih dneh prejšnjega tedna pa je olje na ogenj prilila predvsem Italija. Zaupanje vlagateljev v odplačevanje njihovih dolgov se je porušilo, 10-letni donos obveznic se je povzpel na več kot 6 odstotkov. Tako je poleg manjših držav, kot so Islandija, Grčija, Irska, Portugalska, Ciper, ki so že v takšnem ali drugačnem prestrukturiranju in odpisovanju njihovih dolgov, na tapeto prišla veliko večja država. Pojavlja se vprašanje, če lahko ostale še ne toliko zadolžene države rešijo Italijo.
Obenem pa smo bili v odboru ECB že priča tudi nasprotovanju dodatnemu reševanju s strani nekaterih komisarjev, saj bi to lahko pretirano povečalo izpostavljenost Nemčije in Francije, kar bi lahko v prihodnosti vrglo v nemilosti njih same.
Dolg držav je tako praktično po vsem svetu dosegel zgornje nivoje, kar pomeni, da države same ne bodo mogle več pomagati še vedno zelo šibkemu gospodarstvu. Ostanejo samo še centralne banke s svojimi programi, kateri pa so prav tako zelo okrnjeni. Obrestne mere v zahodnem svetu so še vedno blizu nič, fiskalni paketi se iztekajo, prav tako centralne banke trenutno ne kupujejo obveznic. Nakopičenje vseh teh dejstev v zadnjih štirinajstih dnevih je pripeljalo do tega, da so delniški trgi po svetu zabeležili negativne donose.
Kriza razdolževanja bo trajala še nekaj let
V prihodnjih tednih lahko ponovno pričakujemo angažiranje centralnih bank pri reševanju trenutne situacije. V kakšni obliki bo pomoč, pa bo treba počakati. Kriza, ki se je začela leta 2008, je namreč drugačna od preostalih kriz, saj je tako imenovana kriza razdolževanja, ki bo, kot kaže, trajala še kar veliko let. V zahodnem svetu so potrošniki ter podjetja, prvi predvsem z nakupi nepremičnin, drugi s prevzemi ter nespametnim investiranjem v nove kapacitete, svoje razdolževanje začeli takoj ob nastopu krize. Ta proces pa bo še nekaj časa trajal. Njihov padec so nadomestile države, ki nadaljnjih dolgov s strani javnega in zasebnega sektorja ne bodo mogle več nadomestiti. Rast in gospodarska slika bosta zaradi tega tudi v prihodnjih letih precej negotovi.
Vsaka kriza je priložnost za investiranje
Ob vseh problemih, ki so lahko še tako hudi, pa bodo nekatera podjetja našla nove rešitve, lansirala nove produkte, njihovo poslovanje bo raslo. Relativno bodo nekatera podjetja vedno boljša od drugih. Hkrati je vsaka kriza priložnost za investiranje v delnice, saj je verjetnost, da delniške naložbe na 20, 30 let premagajo vse preostale, zelo visoka. Na kratki rok pa smo lahko deležni velikih premikov.
Prav tako vse svetovne države niso tako ekstremno zadolžene. Novonastajajoče sile, države BRIK ter njihovi potrošniki, so v zelo dobri finančni kondiciji. Približevanje njihovega standarda zahodnemu seveda ne bo enostavno, tudi pri njih se bodo dogajali previsoki vzponi in padci, vendar so trenutni temelji za rast precej močnejši kot v zahodnem svetu.
