Tako se je v šali nekoč spraševal znani borznik Kostolany v trenutkih, ko se je borzni trend znašel na razpotju. V vsakdanjem borznem žargonu pa se to vprašanje običajno postavi takole: je zdaj več denarja ali delnic?
Vlagatelji so se (po nekajmesečnem borznem vzponu) v zadnjih tednih zopet soočili z borznim medvedom. Vzroka sta predvsem dva. Prvi je nevarnost, da ameriški kongres do avgusta ne bo povišal višine limita za zadolževanje države. Drugi je negotovost v Evropi glede odobritve novih kreditov Grčiji. Oboje, v veliki meri vpliva na količino denarja v globalnem finančnem sistemu, in v razpletu obeh vprašanj se tudi skriva odgovor na vprašanje, kakšna bo prihodnja likvidnost na borzah v ZDA, Frankfurtu in Aziji.
Prihodnost gibanj na svetovnih borzah bo odvisna od količine denarja
Na drugi strani naše enačbe so delnice, o katerih česa posebej novega ni za povedati. Njihov agregaten obseg je več ali manj konstanten, saj obsežnih novih emisij ni, vsaj v velikem številu ne. Količina teh papirjev je na svetovnih finančnih trgih približno enaka. Ob tem želim izvzeti hipotekarne obveznice različnih vrst oziroma tako imenovane CDO-je, ki so dediščina borznega zloma 2008. Prihodnost gibanj na svetovnih borzah bo tako še naprej odvisna od količine denarja. Če bo ta večja bodo tečaji papirjev rasli, v nasprotnem bodo padali. Vendar, to smo že večkrat omenili, količino dejanske denarne mase danes ni tako enostavno določiti, saj nanjo ne vplivajo le obrestne mere (ki so sedaj nizke) temveč tudi pripravljenost ljudi, da trošijo (temu se reče psihologija). V tem trenutku je razpoloženje bolj pesimistično, kar se čuti tudi na borznih cenah.
Veliko je odvisno od psihologije vlagateljev
Milton Friedman je nekoč vpliv psihologije na količino denarja v obtoku zelo dobro ponazoril, ko se je dotaknil Keynesove predpostavke, da se državni izdatki v končni fazi prelijejo v nekajkrat višjo agregatno porabo prebivalstva in podjetij. To lahko drži ali ne, je dejal Friedman. Če je psihologija na nizki ravni, se javni izdatki ne bodo multiplicirali v višji porabi ljudi. In to se sedaj dogaja v Ameriki. Javna poraba je zadnja leta krepko zrasla, kakšnega velikega pozitivnega učinka pa to na višjo potrošnjo prebivalstva ni imelo.
Morda se nam zdaj na razvitih borzah bližajo manj ugodni časi
Borzni trgi in gospodarstvo so sicer zrasli, vendar ne v takem obsegu kot bi se pričakovalo. Morda, se nam zdaj na razvitih borzah bližajo manj ugodni časi, čeprav si tega delnice na podlagi vrednosti fundamentalnih kazalcev ne zaslužijo. Seveda veliko borznikov tega ne loči. Ko cene nehajo rasti radi rečejo, da so delnice predrage, le redkokdaj pa pomislijo, da je za stanje morda krivo prehodno neravnovesje med likvidnostjo in ponudbo papirjev. Vendar je prav to zelo pomembno. Vlagatelj, ki stanje na trgu diagnosticira pravilno, bo tudi v primeru kratkoročnega padca na borzi, ki ga je povzročila slabša likvidnost, s prodajo počakal, saj bo v tem videl le prehodne motnje.
Kje so vsi dolarji, ki jih je natisnil Fed?
Kje so torej vsi ti dolarji, ki jih je natisnil Fed in kako vplivajo na trenutne cene na Wall Streetu? Precej se jih je zlilo v tujino, kot so pred časom ugotavljali v ameriški centralni banki. Nekaj tega, novo natiskanega denarja je šlo za pokrivanje bančnih izgub v preteklih letih zaradi zloma cen hipotekarnih obveznic oziroma CDO-jev. O njih v svoji knjigi Gospodarska kriza katerih piše vodilni ameriški makroekonomist Nouriel Roubini.
Na količino denarja ne vpliva le Bernanke
Očitno je, da količino denarja, ki je bistvena za gibanje borznih tečajev določajo še druge okoliščine in ne le šef Fed-a, Bernanke. Kakor so CDO-ji pred leti vplivali na naglo povečevanje denarne mase po vsem svetu in vplivali na napihovanje borznih balonov, tako sedaj dezinvestiranje bančnega sektorja in slaba psihologija vplivata na zmanjševanje denarne mase in padanje tečajev. Ne glede na to, da na borzah v tem trenutku obstaja precej delnic, ki kotirajo bodisi po knjigovodskih vrednostih, bodisi z nizkim razmerjem cena/dobiček; nekatere pa imajo ugodna oba fundamentalna kazalca.
Glede tečajev v prihodnjih mesecih ne moremo povedati veliko novega
Z borznimi nihanji bomo morali v prihodnje vse bolj računati. Stari dobri časi, ko so borzni tečaji zlagoma rasli ali padali v daljšem časovnem obdobju, se še nekaj časa ne bodo vrnili. Dejansko (ali če se izrazim strokovneje, efektivno) nihanje denarne mase je namreč precej neenakomerno, sunkovito in odvisno od mnogih svetovnih dogodkov. Roubini je v nedavnem intervjuju napovedal, da se bo FED odločil še za eno kvantitativno popuščanje (QE3) oziroma program odkupovanja ameriških državnih obveznic. To se po mojem mnenju lahko zgodi, ali pa ne. Če se bo, bo tudi pomembno, kolikšen bo finančni obseg tega paketa. Večji ko je, bolje za borzne trge. Toda za zdaj tega še ne vemo. Zato glede borznih tečajev v prihodnjih treh mesecih prav tako ne moremo povedati veliko novega.
