Sporazum o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP), o katerem se pogajata ZDA in EU, bi Evropo stal 600.000 delovnih mest. Vodil bi tudi do izgube prihodka v višini od 165 do več kot 5000 evrov na osebo letno, kaže raziskava ameriške univerze Tufts.
Na študijo je danes opozorilo avstrijsko gibanje Attac, ki se zavzema za demokratično in socialno pravično globalno gospodarstvo.
Evropo bi sporazum veliko stal
Načrtovani prostotrgovinski sporazum med ZDA in Evropo bi staro celino veliko stal, kaže študija univerze iz Massachusettsa. Vodil naj bi do krčenja davčnih prihodkov in bruto domačega proizvoda (BDP) držav. Študija temelji na modelu Združenih narodov.
"Projekcije, ki jih izpostavlja Evropska komisija, kažejo na pozitivne, čeprav zanemarljive pozitivne učinke na BDP in osebne prihodke," poudarjajo ameriški raziskovalci. A novejše raziskave kažejo na številne težavne točke omenjene študije. Ta namreč temelji na modelu splošnega ravnovesja, ki se je izkazal kot neprimeren za analizo trgovinskih politik.
"Ameriška študija kaže, da TTIP ni le napad na socialne standarde, delavske pravice, varstvo okolja, trajnostno kmetijstvo in demokracijo. Večina ljudi bo morala s TTIP sprejeti tudi padec blaginje," je v sporočilu za javnost opozorila Alexandra Strickner iz Attac Österreich.
Največje izgube bi beležile severnoevropske države
Ameriški raziskovalci so izračunali, da bi bil desetletje po uveljavitvi TTIP evropski neto izvoz manjši kot v scenariju brez TTIP. Največje izgube bi beležile severnoevropske države (2,07 odstotka BDP), sledili pa bi Francija (1,9 odstotka) in Nemčija (1,14 odstotka), kaže povzetek.
TTIP bi pripeljal tudi do neto izgub BDP. Tudi tu naj bi največjo škodo utrpele severnoevropske države (-0,50 odstotka), Francija (-0,48 odstotka) in Nemčija (-0,29 odstotka).
Na drugi strani pa bi pri prihodkih največjo škodo utrpela Francija, kjer bi vsak delavec izgubil 5500 evrov letno, sledile bi severnoevropske države s 4800 evrov na delavca, Velika Britanija s 4200 evrov na delavca in Nemčija s 3400 evrov na posameznega delavca.
Med izgubljenimi delovnimi mesti pa naj bi jih bilo 223.000 izgubljenih v severnoevropskih državah, 134.000 v Nemčiji, 130.000 v Franciji in 90.000 v južnoevropskih članicah EU. TTIP pa bi med drugim vodil tudi do višje finančne nestabilnosti in neravnovesij.
Zgolj krepitev obsega trgovine ni prava pot za doseganje trajne rasti
Raziskovalci iz ZDA med drugim izpostavljajo še, da zgolj krepitev obsega trgovine ni prava pot za doseganje trajne rasti v EU. V trenutnem okolju varčevanja, visoke brezposelnosti in počasne rasti bi povečevanje pritiska na prihodke delavcev le še dodatno oslabilo gospodarsko aktivnost, so opozorili.
Evropska komisija je pred začetkom pogajanj o TTIP naročila študijo, v kateri je londonski center za raziskave gospodarskih politik marca lani ugotovil, da bi sporazum okrepil tako evropsko kot ameriško gospodarstvo. EU naj bi tako računala na 119 milijard evrov, ZDA pa na 95 milijard evrov gospodarskih koristi letno.
Številke bi pomenile, da bi lahko povprečna štiričlanska družina v EU letno računala na dodatnih 545 evrov razpoložljivega dohodka. V ZDA bi na družino to pomenilo dodatnih 655 evrov na leto. Liberalizacija trgovine med EU in ZDA bi imela tudi pozitiven vpliv na svetovno trgovino in prihodke, saj bi se globalni prihodek zvišal za skoraj 100 milijard evrov.
