Norveški naftni velikan Statoil je v drugem letošnjem četrtletju ustvaril 32,3 milijarde kron (3,87 milijarde evrov) prilagojenega dobička, kar je 15 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Na poslovanje so vplivale dezinvesticije, sezonski učinki in nižje cene plina. Rezultati so razočarali analitike.
Proizvodnjo nafte in plina je Statioil na letni ravni zmanjšal za 8,5 odstotka na 1,799 milijona 159-litrskih sodov naftnega ekvivalenta dnevno. Vseeno pa je norveški velikan napoved proizvodnje za celotno letošnje leto ohranil nespremenjeno. Brez upoštevanja dezinvesticij tako še naprej računa na dvoodstotno krepitev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pri poslovnih rezultatih so sicer Statoilu med drugim šle na roko cene nafte, ki so se, izraženo v kronah, zvišale za devet odstotkov. Prav tako je koncern vknjižil 3,6 milijarde kron (393 milijonov evrov) enkratnega prihodka iz naslova delnega umika z naftnega polja Šah Deniz v Azerbajdžanu, 4,3 milijarde kron (469 milijonov evrov) pa je investiral v nekonvencionalna fosilna goriva, med katera med drugim sodi plin iz skrilavca, v ZDA.
Kljub padcu dobička iz poslovanja pa se je čisti dobiček koncerna v drugem četrtletju skoraj potrojil na 11,9 milijarde kron (1,3 milijarde evrov). Dobiček v drugem lanskem četrtletju so namreč močno oklestili enkratni finančni vplivi. Prihodki so se v primerjalnem obdobju malenkost znižali na 146,5 milijarde kron (16 milijard evrov).
Delnice Statoila so se na borzi v Oslu danes pocenile za več kot dva odstotka.
