»Sončna energija je več kot izbira. Je naložba v trajnostno prihodnost in odlična poslovna priložnost.«
Če ste se po torku že ustavili na bencinski črpalki, potem ste verjetno precej nejevoljno pogledali znesek na računu. Bencin stane po novem 1,588 evra, dizel pa 1,664 evra na liter. Tudi visoke cene goriv – o razlogih zanje tokrat ne bomo pisali – spodbujajo povpraševanje po električnih vozilih. V Evropi je bilo letos vsako sedmo novo prodano vozilo električno, v Sloveniji pa se je (do julija) število registracij električnih avtomobilov v primerjavi z enakim obdobjem lani podvojilo.
Ampak elektrika na cestah je zgolj delček v mozaiku, ki ga ponekod imenujejo »električna ofenziva«, drugje kar »električna revolucija«, v uradnem izrazoslovju Evropske unije pa med drugim »energija in zeleni dogovor«. Velike zgodbe se ne odvijajo le v avtomobilski industriji, ampak predvsem na področju pridobivanja in hranjenja energije.
Sončne elektrarne in hranilniki so tema, o kateri razmišljajo danes v svojih domovih milijoni Evropejcev in o kateri se zelo resno pogovarjajo v tisočih podjetij.
Pri poslu to ne velja le takrat, ko pregledujejo v družbah stroške za električno energijo, ampak tudi pri postavljanju in uresničevanju poslovnih načrtov. Tisti, ki že danes pridobivajo lastno energijo, imajo konkurenčno prednost, tisti, ki na energetski vlak zamujajo, pa postajajo vse bolj ogroženi, opozarjajo poznavalci.
Ambiciozni načrti za Evropo
Cilji EU so na področju obnovljive energije izredno visoki. V viziji Komisije EU so tako med cilje zapisali, da bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina in da bomo že do leta 2030 emisije toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 zmanjšali za vsaj 55 odstotkov.
Pri tem si EU do istega časovnega mejnika – pozor, ta je oddaljen le še slabih sedem let – prizadeva doseči tudi zaokroženo tretjinski delež obnovljive energije. Države bodo spodbujale razvoj in uporabo inovativnih tehnologij, gradnjo razvejane infrastrukture, povezovanje energetskih sistemov in omrežij, s katerimi bodo podpirale rabo obnovljivih virov energije. Tu naj bi zaradi trajnostne prednosti, dostopnosti in učinkovitosti odigrala glavno vlogo solarna energija. Ključ je po mnenju odločevalcev v Uniji med drugim v dostopnosti in učinkovitosti solarnih tehnologij.
Prednosti solarne energije
Številke, s katerimi prihodnost vsaj v načrtih krojijo v Bruslju in drugje po Evropi, postavljajo cilje in tudi zahteve na primer glede gradnje in renovacije stavb, so vrtoglave. Marsikdo ob njih tudi nejeverno zmajuje z glavo. Ali bomo staro celino res sposobni »prekriti« v skladu s časovnimi mejniki, bodo solarni paneli in hranilniki energije res posejani tako na gosto, kot se govori danes? Odgovor ne bo znan čez noč. Ampak za to, da spoznamo prednosti solarne energije, ni treba čakati. Številne so namreč za uporabnike že na dlani.
Zmanjšanje stroškov: sončna energija zmanjšuje dolgoročne stroške električne energije za lastnike in uporabnike objektov. To velja za stanovanjska poslopja ter za poslovne, trgovske in druge objekte. Cena sončne energije se je v obdobju od 2010 do 2020 po uradnih podatkih EU zmanjšala za 82 %, kar jo že danes postavlja na mesto najbolj konkurenčnega vira električne energije v številnih državah Unije.
Energetska neodvisnost: manjša odvisnost od zunanjih virov energije postaja pomemben dejavnik, sploh v času, ko se kaže, da se lahko cene energije zelo hitro spremenijo (kot so se na primer ob invaziji na Ukrajino).
Energetska učinkovitost: tehnologija sončnih celic se nenehno izboljšuje, kar prinaša večje izkoristke energije.
Trajnost: sončna energija je obnovljiv in okolju prijazen vir. Po eni strani to pomeni prispevek k bolj zelenemu okolju, po drugi pa je v poslu trajnost marsikje zapisana ne le v strategijo podjetij, ampak tudi med regulatorne zahteve, ki jih morajo ta izpolnjevati.
Finančne spodbude: v zaveze EU niso zapisane le zahteve, ampak tudi spodbude za širjenje sončne energije. Med te sodijo tudi davčne olajšave, subvencije in drugi načini, s katerimi postajajo solarne elektrarne in hranilniki energije dostopnejši.
Potrebe po energiji: povsod po planetu potreba po elektriki raste. In ker potrebujemo vse več energije, jo moramo od nekje tudi pridobiti.
Povpraševanje spodbuja hitro rast sončne industrije
V državah članicah EU so v letu 2022 v omrežje priključili za 47 % več sončnih elektrarn kot v letu 2021. Sončna energija je najhitreje rastoči vir energije v EU. Z rastjo povpraševanja po tej energiji skokovito raste tudi trg solarnih panelov, hranilnikov in drugih izdelkov za pridobivanje, hrambo in uporabo te energije.
Povpraševanje, predvsem po solarnih panelih, trenutno marsikje presega ponudbo. Proizvodne enote v Evropi ne dohajajo naročil, pri uvozu od drugod pa podjetja in kupci pogosto naletijo na ovire, ki so posledica zahtevne papirologije, zanje previsokih uvoznih dajatev in izzivov pri transportnih poteh.
Kje so prihodnji zmagovalci teh trendov? V tržnem boju bodo prevladali tisti, ki bodo znali združiti vse zahteve: imeli bodo kapacitete za proizvodnjo panelov ali znanje za ureditev celotne verige od proizvajalcev v Aziji do kupcev v Evropi, kapital za naložbe, izdelke na zalogi in utirjene poti do kupcev.
Sončna energija je več kot izbira. Je naložba v trajnostno prihodnost in hkrati odlična poslovna priložnost.
Je tu priložnost tudi za slovenska podjetja? Lahko bi jo našli in prvi znaki na to že kažejo. Inovativna podjetja, v katerih so pravočasno otipali utrip trgov in prilagodili svojo ponudbo, že delajo korake ne le na našem trgu, ampak tudi drugje po Evropi. Na seznam prednosti lahko v Sloveniji vsekakor dodamo vsaj eno specifiko: geografsko lego, ki podjetjem, ki ponujajo solarne izdelke, omogoča strateško pozicioniran centralni skladiščni prostor v središču Evrope in hitro pot do kupcev.
In naložbe v družbe na področju solarne industrije?
Priložnosti se danes ne kažejo le za podjetja, ki proizvajajo ali tržijo izdelke za solarno industrijo, ampak tudi za vlagatelje. Kjer je veliko povpraševanje in obstaja izjemen potencial za prodajo, znajo dobro obveščeni vlagatelji poiskati tudi visok naložbeni potencial.
