»Slovenski kapitalski trg je daleč od normalnega«

Odločitev ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) glede obsežne finančne injekcije za spodbuditev gospodarstva sproža številne odzive držav z vsega sveta. Opozarjajo, da bo taka politika škodila svetovnemu gospodarstvu. Polek kritik iz domačega gospodarstva so se odzvali tudi na kitajski, nemški, brazilski in japonski strani. Menijo, da Fedov načrt ne bo veliko prispeval k spodbuditvi gospodarskega okrevanja. Kakšno je vaše mnenje?

James Foye, ALTA Skladi: »QE2 je poteza Feda, s katero napoveduje nakup obveznic v vrednosti 600 milijard dolarjev. Težko si je predstavljati, da tako drastična poteza centralne banke ne bi imela učinka. QE2 bo brez dvoma zagotovil kratkoročno stimulacijo.

Menim, da sta pravi vprašanji glede QE2 sledeči:
a. Kakšni bodo dolgoročni učinki svežnja in
b. Ali so nakupi obveznic prava strategija s stališča oportunitetnih stroškov?

Na srednji do dolgi rok se bo hitrost kroženja denarja popravila in povečanje monetarne osnove zaradi QE2 bo privedlo do višje ponudbe denarja. To bo verjetno vodilo v višjo inflacijo. Dvomim, da bodo ameriški zakonodajalci nasprotovali (zmerni) inflaciji, ki bo skoraj brez bolečine zmanjšala proračunski primanjkljaj. A vendar – države z velikimi presežki tekočega računa plačilne bilance se bodo zelo verjetno pritoževale nad zmanjšano vrednostjo njihovih dolarskih naložb.

Element oportunitetnega stroška QE2 pa je težje pojasnljiv. Zelo težko je soditi ali bi bil alternativen program (npr. znižanje davkov) učinkovitejši in uspešnejši. Kljub vsemu bodo nakupi obveznic vplivali na znižanje obrestnih mer in pomagali zadolženim potrošnikom, ki so predstavljajo center problema in tudi pozornosti centralne banke.«

Po zadnjem sprejetju ukrepov Feda je dolar oslabel za dva odstotka. Ker je izvoz ključen za evrsko okrevanje, se pojavlja strah, da bi rast izvoza usahnila, če se bo evro še krepil. Ali lahko politika Feda glede dolarja ogrozi okrevanje evro območja?

James Foye, ALTA Skladi: »Če bo QE2 znižal vrednost dolarja, se bo izvoz evropskih držav podražil in posledično postal manj konkurenčen. Ocenjujem, da bi bilo brez QE2 ameriško gospodarstvo na šibkih temeljih in bi prav tako vplivalo na pomanjkanje povpraševanja po izvozu evropskih držav. Menim, da je QE2 kljub vsemu boljši scenarij za evro-območje kot cenejši evro in hkraten izpad povpraševanja iz ZDA.«

Če bi se Fed na zadnjem srečanju odločil, da bodo zaostrili politiko in zvišali temeljno obrestno mero, bi zagotovo videli močno reakcijo na trgih. Ali vas skrbi, kako se bodo odzvali trgi, ko bo Fed začel višati obrestno mero?

James Foye, ALTA Skladi: »600 milijard dolarjev vreden nakup obveznic daje signal trgu, da želi Fed še naprej vplivati na znižanje obrestnih mer. Morebitna Fedova poteza zvišanja obrestnih mer bi bila bizarna in kontradiktorna, ter bi izzvala začudenje tržnih udeležencev.«

Kako bi močnejši evro vplival na nemški izvoz, ki poganja nemško okrevanje, to pa je gonilo gospodarskega okrevanja na evrskem območju?

Tomaž Dvorak, ALTA Skladi: »Močnejši evro, ki smo ga videli v preteklem tednu je bila direktna posledica nadaljevanja ekspanzivne monetarne politike s strani ameriškega Feda (Quantitative Easing 2). Sledila je praktično učbeniška reakcija šibkejšega dolarja, dražje nafte in dražjega zlata. Kljub temu pa je ameriški dolar že nekaj dni po Fedovi objavi ponovno pridobil na vrednosti, saj so na površje znova priplavale težave javno finančnih primanjkljajev obrobnih države EMU. Gibanje valutnega para EUR/USD tako ostaja izjemno volatilno in nepredvidljivo tudi v prihodnje. Močnejši evro pa nikakor ne vpliva blagodejno na izvozno usmerjeno nemško gospodarstvo. Nemčija je namreč uspešno (i)zvozila svojo pot iz krize predvsem z močnim povpraševanjem po njenih izdelkih na trgih v razvoju. Vsakršno pretirano draženje evra pa bo zaviralo njeno izvozno konkurenčnost, posledice pa bodo poleg Nemčije tudi vse ostale njene trgovinske partnerice.«

Kako gledate na trenutno stanje slovenskega gospodarstva? Kaj je razlog za tako velik letošnji padec osrednjega indeksa Ljubljanske borze?

Slavko Rogan, ALTA Skladi: »Kljub rahlemu izboljšanju gospodarske aktivnosti v Sloveniji v drugi polovici leta, le-to še zmeraj po dostopnih podatkih okreva počasneje v primerjavi z evro območjem. Zaznati je padec menjave z našo najpomembnejšo zunanjetrgovinsko partnerico Nemčijo. Obstaja pa realna bojazen, da se bo tudi evropski izvoz zaradi močnega evra zmanjšal, kar bo zavrlo okrevanje v evro območju. Skupaj z varčevalnimi ukrepi posameznih držav, bosta ta dva dejavnika imela spet negativne posledice za slovensko gospodarstvo.

Slovenski kapitalski trg se je znašel v nekem stanju, ki je daleč od normalnega. Vzroke lahko iščemo v veliki prepletenosti politike in gospodarstva ter lastniška konsolidacija podjetij. Velika večina managerskih odkupov se je končala neuspešno, posledice pa so zelo resne. Prvič, posledice čutijo podjetja sama, saj se vodstva niso ukvarjala z upravljanjem podjetij, ter vlaganjem v rast in razvoj, temveč z lastnimi lastniškimi interesi. Odkupi podjetij so terjali tudi velike zadolžitve podjetij, ki danes dušijo ne samo ta dotična podjetja ampak tudi celotni bančni sistem. Tudi kriza je dodatno terjala svoj davek, kar je še dodatno poslabšalo poslovne rezultate.  Banke so po sili razmer postale precejšnje lastnice podjetij, čeravno tudi ni njihov posel. Banke bi seveda te deleže morale nujno prodati transparentno z mednarodnimi tenderji, ter poiskati prave lastnike, vendar se tukaj spet pojavijo lobiji z »nacionalnimi« interesi, prav gotovo pa tudi politični interesi. Tako se zadeva ne premakne z mrtve točke in dokler se ne premakne tukaj, ni pričakovati vrnitve in zaupanja tujih portfeljskih vlagateljev in s tem večjega volumna trgovanja in posledično rasti tečajev.«