Slovenska borza letos med najdonosnejšimi na svetu, prva zvezda pa NLB

Zvezda ljubljanske borze je Nova Ljubljanska banka, ki se je od začetka leta podražila kar za 65 odstotkov. Po donosnosti je močno prehitela delnice Pozavarovalnice Save, ki so se od začetka leta podražile za več kot 52 odstotkov, in delnice Cinkarne Celje, ki so zrastle za skoraj 40 odstotkov. Krkine delnice so se podražile za okrog 27 odstotkov.

Slovenski bluechipi pa praviloma izplačujejo tudi lepe dividende. Če upoštevamo še dividendno donosnost, so vlagatelji na domačem trgu letos svoje vložke povečali za več kot 42 odstotkov. Najvišjo dividendo so letos prejeli delničarji Petrola, ki je izplačal 22 evrov bruto na delnico. Sledi Cinkarna Celje z dividendo v višini 22 evrov. Povprečna dividendna donosnost slovenskih delnic sicer znaša okrog 5 odstotkov.

Kljub lepim donosom ni večjega interesa vlagateljev

Čeprav domača borza prinaša visoko donosnost, pa slovenske delnice pri vlagateljih ne pridobivajo na priljubljenosti. V povprečju je tako na dan opravljenih od milijon do dva milijona evrov prometa. Največje tveganje vlaganja na domačem trgu je nizka likvidnost v primeru večjih prodaj, prav tako pa vlagatelje omejuje manjša ponudba različnih delnic. Prvo kotacijo tako sestavljajo delnice Krke, Telekoma, NLB, Cinkarne Celje, Pozavarovalnice Sava, Petrola, Intereurope, Luke Koper in Zavarovalnice Triglav. Poleg standardne kotacije in obveznic pa je od aprila letos vlagateljem na voljo še 5 indeksnih skladov.

Kako privlačne so slovenske delnice za vlagatelje ob relativno visokih vrednotenjih?

Leto, ki se poslavlja, je bilo za borze precej uspešno. Tudi ljubljanski indeks je dosegel 13-letni vrh vrednosti. Kljub relativno visoki donosnosti slovenskih delnic, pa večina kazalnikov še vedno kaže na precejšnjo podcenjenost. So tako slovenske delnice še lahko privlačne za vlagatelje? Za mnenje smo povprašali upravljavce slovenskih družb za upravljanje premoženja.

Uroš Selič, Sava Infond: Slovenske delnice so v primerjavi z evropskimi podcenjene

»Leto 2021 se bo zabeležilo  kot izjemno leto za Ljubljansko borzo, saj se je večina slovenskih delnic krepko podražila in vlagatelje osrečila z nadpovprečnimi donosi že drugo leto zapored. Za prihodnje leto ostajamo v Sava Infond kljub povečanem tveganju zaradi nove različice seva omikron zmerni optimisti, gospodarski temelji ostajajo trdni,« ocenjuje Uroš Selič, specialist za upravljanje pri Savi Infond. Prav tako še naprej pričakuje pozitivne donose za delnice, saj več pozitivnih dejavnikov pretehta nad negativnimi.

»Vrednotenja slovenskih delnic ostajajo nižja, v primerjavi z evropskimi delnicami so slovenske delnice tako še vedno podcenjene - povprečni pričakovan P/E za leto 2022 znaša 8 ali 9, medtem ko je pričakovani P/E za evropske delnice 16. Dividenda donosnost ostaja visoka in znaša v povprečju dobre 4 odstotke, medtem ko za evropske delnice znaša 2,64 odstotka,« pojasnjuje Selič.

K temu dodaja, da ima večina slovenskih podjetij že lepo zgodovino izplačanih dividend in, kar je še posebej pomembno za vlagatelje, dividende iz leta v leto rastejo. »Povprečna petletna rast dividende največjega slovenskega farmacevta Krke znaša 13,54 odstotka, Petrola 11,79,  Cinkarne pa celo 28,8 odstotka,« navaja Selič.

Peter Mizerit, Primorski skladi: Presežna likvidnost je le kapnila tudi na Ljubljansko borzo

»Delnice domačih izdajateljev so več let zaostajale v rasti za ostalimi kapitalskimi trgi, kar je postopoma privedlo do visokih relativnih razlik v vrednotenjih med slovenskimi delnicami in delnicami tujih izdajateljev v sorodnih panogah. Če so bile določene razlike do neke mere še upravičene zaradi posebnosti slovenskega trga (nelikvidnost, državno lastništvo, itd.), pa je v zadnjem letu ali dveh ta razlika v vrednotenjih vendarle postala previsoka in tudi nezaslužena,« meni Peter Mizerit, vodja službe za upravljanje s tveganji iz Primorskih skladov.

Kot pravi, je presežna likvidnost, ki kroji dogajanje po svetu, naposled v manjši meri le kapnila tudi na Ljubljansko borzo. »Slovenske delnice so sicer večinoma glede na relativna vrednotenja še zmeraj nekoliko privlačnejše od tujih konkurentov, je pa ta razlika v primerjavah sedaj nižja,« dodaja Mizerit.

Dogajanje v prihodnjem letu bo po njegovi oceni krojil predvsem prehod monetarne politike iz ekspanzivne v bolj restriktivno fazo, kot odgovor na hitrorastoče inflacijske številke. »Če bo bolj restriktivna monetarna politika povzročila pritisk na umiritev te rasti ali celo upad vrednosti premoženja, bo imelo to učinek tudi na obnašanje vlagateljev. Potem lahko pričakujemo pritisk na kazalnike vrednotenj predvsem na najbolj precenjenih segmentih trga (trenutno ZDA), vprašanje pa je ali se temu dogajanju lahko domača borza popolnoma izogne,« se sprašuje Mizerit.

Matjaž Dlesk, Triglav Skladi: Počasi, pa vendar, se denar iz depozitov seli na borzo

»Vedeti moramo, da so tudi rezultati podjetij rekordni, kar podpira visoke tečaje delnic, a je pri nekaterih delnicah še prostor za rast. Prav tako so nekatera podjetja zanimiva zaradi dividendnih donosov. Opažamo še, da se počasi, pa vendar, denar iz depozitov seli na borzo, kar bi lahko izboljšalo likvidnost tudi na Ljubljanski borzi,« trenutno dogajanje komentira Matjaž Dlesk, CFA, višji upravljavec investicijskih skladov pri Triglav Skladih. Kot dodaja, je največje tveganje predvsem možnost ohlajanja svetovnega gospodarstva, ki bi vplivalo tudi na slovensko gospodarstvo. 

Rok Potočnik, NLB Skladi: Verjetnost, da se ponovijo donosi iz iztekajočega leta, je relativno nizka

"Ne glede na visoko letošnjo rast so slovenske delnice še vedno relativno poceni napram evropskim (P/E kazalnik za SBITOP je 7,5, medtem ko za Stoxx 600 znaša 20,2). Moramo pa se zavedati, da je del diskonta v vrednotenju na slovenskem delniškem trgu upravičen z nizko likvidnostjo in panožno strukturo slovenskih delnic, ki je manj usmerjena k rasti. Nižja pričakovana rast pa pomeni nižjo vrednotenje posameznega podjetja," pravi Rok Potočnik, upravitelj premoženja pri NLB Skladih.

Po njegovem mnenju lahko slovenske delnice tudi v prihodnjem letu poskrbijo za lepe donose, saj jih poleg precej nizkih vrednotenj odlikuje tudi visoka dividendna donosnost. "Verjetnost, da se ponovijo donosi iz iztekajočega leta pa je kljub temu relativno nizka. Na slovenske delnice, ravno tako kot na tuje delnice, vplivajo podobni dejavniki tveganja, ki lahko povzročijo padce na delniških trgih (nadaljevanje pandemije, visoka inflacija, politične napetosti z Rusijo in Kitajsko, zaostrovanje monetarne politike) hkrati pa so vlagatelji izpostavljeni še specifičnim tveganjem domačih podjetjih. Posledično varčevalcem svetujemo naj poskrbijo za ustrezno razpršitev premoženja in naj ne nosijo vseh jajc v eni košari. Odstotek slovenskih naložb naj bo z vidika globalne razpršitve portfelja nižji od 15 %," še svetuje.