Republika Indija sodi po velikosti med največje države sveta (zaseda sedmo mesto), po številu prebivalstva pa zaostaja le za Kitajsko. Po zadnjih ocenah naj bi imela namreč kar 1,2 milijarde prebivalcev.
Še vedno se velika večina prebivalstva nahaja na podeželju, saj v mestih oz. mestnih skupnostih živi le okoli 30 % vseh prebivalcev. Po ustvarjenem bruto domačem proizvodu (BDP) se Indija uvršča na 10 mesto na svetovni ravni. V letu 2010 je ocenjen BDP znašal 1.530 milijard USD (v letu 2009 pa 1.377 milijard USD).
Ekonomija
Indija je začela s temeljitejšim prestrukturiranjem gospodarstva leta 1990, predvsem na področju odpiranja gospodarstva (deregulacija določenih industrijskih panog, privatizacija državnih podjetij, zmanjšanje kontrole nad zunanjo trgovino in investicijami), vendar še vedno ohranja določene elemente centralno-planskega gospodarstva (»planska komisija« - oblikovanje dolgoročne strategije razvoja države). Posledice reform so vidne v hitrejši gospodarski rasti, ki je od leta 1997 do danes znašala več kot 7 %. Še vedno se več kot 50 % prebivalstva ukvarja s kmetijstvom, vendar je glavni motor gospodarske rasti storitveni sektor, ki zaposluje okoli 1/3 prebivalstva in predstavlja več kot 50 % celotnega BDP-ja. Med glavne prednosti lahko uvrstimo velik delež angleško govoreče in visoko izobražene delovne sile v celotni populaciji, kar je povzdignilo indijsko gospodarstvo med največje izvoznike IT storitev in programske opreme. Med glavne industrijske panoge se uvrščajo telekomunikacije, tekstil, kemikalije, predelava hrane, transport, cement, rudarstvo, rafinerije ter farmacija.
V okviru kmetijstva se med glavne pridelke uvrščajo riž, pšenica, bombaž, čaj, sladkorni trs, krompir, govedo, ovce, koze, perutnina in ribe.
Vir: World Bank, spletna stran
Visoko domače povpraševanje je omogočilo, da je Indija v letu 2010 ponovno beležila visoko gospodarsko rast, in sicer okoli 8,6 % glede na leto 2009. K visoki gospodarski rasti je pripomogla tudi rast izvoza blaga, ki je že na ravni doseženi pred finančno krizo (predstavlja okoli 15 % BDP-ja). Največji problem indijskega gospodarstva predstavlja visoka inflacija, saj je Indija neto uvoznik, tako nafte kot tudi večine ostalih surovin. V letu 2010 je stopnja inflacije znašala slabih 10 %, kar je za 2 odstotni točki nad ciljno inflacijo indijske centralne banke (poleg visoke cene energije in surovin še vpliv sušnega monsunskega obdobja).
Največje ovire prihodnje visoke gospodarske rasti predstavljajo visoka stopnja revščine (po ocenah Svetovne banke živi več kot ¾ prebivalstva z manj kot 2 USD na dan), slaba infrastruktura, omejene zaposlitvene možnosti zunaj agrarnega sektorja, težaven dostop do kvalitetne, tako osnovne kot tudi visoke izobrazbe, korupcija ter počasen proces urbanizacije.
Makroekonomija
V zadnjem četrtletju leta 2010 se je indijski BDP realno povišal za 8,2 % glede na zadnje četrtletje 2009. To je nekoliko manj kot v tretjem kvartalu 2010, ko je stopnja rasti BDP-ja znašala 8,9 %. Čeprav je bila dosežena rast kar visoka (od večjih ekonomij je imela hitrejšo rast le Kitajska, in sicer 9,8 %), je bila ta manjša od napovedi Bloomberg-ovih analitikov, ki so pričakovali 8,6 % rast. Visoko gospodarsko rast lahko pričakujemo tudi v naslednjih letih, in sicer naj bi se gibala med 8,5 in 9,5 odstotkih.
Vir: Bloomberg, CIA; * rast BDP glede na predhodni kvartal; ** napoved strokovne javnosti (vir: CIA);
Kljub doseženi in pričakovani visoki gospodarski rasti, pa je osrednji indijski delniški indeks (BSE SENSEX 30) v letošnjem letu upadel za 15,4 % (v EUR, na dan 10.5.2011). Glavni razlog za slabo donosnost se skriva v visoki inflaciji, ki je marca 2011 znašala 9 %. Na tem nivoju naj bi ostala nekje do septembra. Hitra gospodarska rast je povzročila rast domačega povpraševanja, industrijske proizvodnje, prodaje avtomobilov ter novih kreditov, vse to pa je pospešilo tudi rast stopnje inflacije. Z namenom upočasniti stopnjo rasti inflacije je indijska centralna banka od marca 2010 že desetkrat dvignila ključno obrestno mero, ki sedaj znaša 7,25 %. Prav tako je indijskim bankam naložila dvig likvidnostnih rezerv. Operacije centralne banke so prestrašile nekatere vlagatelje, saj so mnenja, da bodo višji stroški financiranja na kratek rok prizadeli dobičke podjetij. To je povzročilo tudi največji tedenski padec delniškega indeksa v letošnjem letu (-3,2 %, konec aprila).
Pričakovanja v prihodnje
Višji stroški financiranja in visoka stopnja inflacije sta imela le rahel vpliv na proizvodni sektor (PMI indeks je v aprilu narasel na 58,0 z 57,9 v marcu) ter na domače povpraševanje, na podlagi česar lahko pričakujemo nadaljevanje visoke gospodarske rasti.
Trenutno indijski delniški indeks Sensex kotira pri 13- kratniku pričakovanih dobičkov in je glede na zgodovinske nivoje podcenjen (10-letna mediana P/E znaša 16,9). Nedavni upad cen večine pomembnejših surovin na svetovnih borzah konec aprila in v začetku maja) ima pozitiven učinek na vrednosti delnic indijskih podjetij, saj zmanjšuje inflatorne pritiske ter posledično vpliva na politiko centralne banke, ki lahko nekoliko omili dosedanjo restriktivno denarno politiko. Glede na predhodno omenjene dejavnike, napovedane strukturne reforme (reforma agrarnega sektorja, zmanjševanje proračunskega primanjkljaja ipd.), napovedan boj proti korupciji, ugodne demografske trende (veliko število prebivalcev, majhen delež starega prebivalstva) ocenjujemo, da postaja indijski trg po nedavni korekciji ponovno zanimiv za vlagatelje ter da lahko pričakujemo ponovno rast tečajev indijskih družb.
Statistični podatki
Vir: Bloomberg, Wikipedia, CIA, World Bank
