V sredo v večernih urah so bili objavljeni zapiski prejšnjega sestanka ameriških centralnih bankirjev, ki podrobneje prikazujejo okoliščine, na podlagi katerih se sprejemajo odločitve glede prihodnje monetarne politike najpomembnejšega svetovnega gospodarstva.
Glede na solidne makroekonomske podatke, ki so v zadnjih tednih prihajali iz Združenih držav Amerike, se je konsenz analitikov glede informacij o prihodnji smeri monetarne politike oblikoval tako, da so ti pričakovali blago restriktiven ton guvernerjev v julijskih zapiskih.
Kot je bilo opaziti iz gibanja delniškega indeksa S&P 500 takoj po objavi zapiskov, so vlagatelji te sprejeli kot bolj restriktivne od pričakovanj. Delniški indeks je v prvih minutah trgovanja po objavi izgubil nekaj indeksnih točk, ki pa jih je pozneje uspešno nadomestil. Podobnega obrata ni bilo opaziti pri ameriškem dolarju, državnih obveznicah, nafti, zlatu in pri nekaterih drugih naložbenih razredih, ki se v podobnih obdobjih bolj ali manj presenetljivih objav obnašajo dokaj značilno.
Zato se zdi, da se razdvojenost med različnimi možnimi datumi pričetka dvigovanja ključne obrestne mere v odboru guvernerjev odraža tudi pri udeležencih borznega trga. To seveda ni presenetljivo, saj so primorani ugibati, katere ključne makroekonomske kazalnike je v danem trenutku najpomembneje spremljati. Če se je v zametkih idej o postopnem zniževanju spodbud ameriška centralna banka osredotočala na stopnjo brezposelnosti, se je ta z zamenjavo guvernerja in doseganjem prvotnega cilja pomaknila daleč od središča pozornosti. Tako se zdi, da pod vodstvom Janet Yellen v ospredje prihaja kakovost okrevanja na trgu dela, ne le količina v smislu števila brezposelnih. Poleg ocene o prihodnjih inflacijskih gibanjih bo kakršnakoli omemba ocene stanja na trgu dela med najbolj pričakovanimi v novicah s sestanka guvernerjev v mestu Jackson Hole v prihodnjih dneh.
Gibanje ameriškega delniškega borznega indeksa S&P 500 (od 12. julija do 21. avgusta 2014)
