Čeprav zmogljivi 3D tiskalniki, ki lahko tiskajo tudi s kovino in drugimi materiali, zaradi cene še niso tako razširjeni, se je že ustvaril nov ekosistem.
Predstavljajte si, da imate (zmogljiv) 3D tiskalnik in program, s katerim si oblikujete kuhinjski pribor. Svojo zamisel predstavite na spletu, zberete naročila in nato natisnete toliko izdelkov, kot jih potrebujete. Proces, ki so ga proizvajalci vajeni, se je s prihodom 3D tiskalnikov obrnil na glavo.
Z razvojem in vse večjo popularnostjo ima sektor potencial, da bo spremenil večino najpomembnejših industrij. Mogoče se sliši kot pretiravanje, ampak od leta 1983, ko je bil narejen prvi 3D tiskalnik do danes, je tehnologija zelo napredovala. S potekom patentnih pravic je postala dostopna širši javnosti in temu primerno se je znižala tudi cena. Cene (normalnih) 3D tiskalnikov se gibljejo od 1000 evrov naprej. Zaradi vse večje konkurence na trgu ter z razvojem boljših, bolj ugodnih naprav, ta še naprej pada in postaja dostopna vsakomur.
Deljena ekonomija
Kaj pa, če bi lahko tiskali ideje drugih ljudi in bili za to plačani? Prek sistema Airbnb lahko vsak z zmogljivim tiskalnikom pride do alternativnega vira dohodka.
Čeprav zmogljivi 3D tiskalniki, ki pri tisku uporabljajo tudi kovino in druge materiale, zaradi cene še niso tako razširjeni, se je že ustvaril nov ekosistem. Princip sistema je podoben, kot ga uporablja “zloglasni” Uber ali storitev skupne uporabe avtomobilov, katero v Nemčiji uporablja že več kot milijon uporabnikov.
Predstavljajte si oblikovalca ur, kateremu tik pred letom v Pariz, kjer bo predstavil obliko nove ure, sodelavec pove, da je potrebna neka modifikacija. Ker oblikovalec nima časa, da bi se vrnil v pisarno, vse modifikacije opravi na letalu. Nato poišče 3D tiskalnik, ki je najbližje letališču v Parizu in nanj pošlje najnovejšo obliko ure. To je le ena od hipotetičnih možnosti uporabe sistema.
V svetu trenutno poznamo dva glavna omrežja, namenjena 3D tiskalnikom – 3D Hubs in MakeXYZ.
Na 3D Hubsu lahko danes najdemo več kot 10 tisoč 3D tiskalnikov v več kot 80 državah. Z veliko bazo uporabnikov je omrežje zelo dobra izbira za vsakega, ki si želi ustvariti alternativni vir dohodka. Komunikacija med oblikovalcem in lastnikom tiskalnika poteka direktno in se lahko dogovorita, če bo izdelek poslan po pošti ali se bosta srečala osebno. Na podoben sistem deluje tudi omrežje MakeXYZ. Oba omrežja računata kar visoko 15% provizijo ampak to dodajo ceni, ki jo računate, tako da se za vas, kot lastnika 3D tiskalnika, ne spremeni nič.
Ovire v Sloveniji
Sistem Airbnb je v preteklosti v Sloveniji že naletel na ovire (pri oddaji nepremičnin), saj slovenski predpisi sistemu niso naklonjeni. Ponudniki storitev prek sistema bi morali po slovenskih zakonih registrirati dejavnost in plačati davek. V nasprotnem primeru gre za delo na črno, ki mu je lani Finančna uprava (Furs) napovedala “vojno”. V zadnjem času je sicer slovenska vlada nakazala, da je pripravljena sprejeti predpise, ki bi bili naklonjeni tovrstnim sistemom.
Ne glede na vse je jasno, da 3D tiskalniki postajajo del našega vsakdana. Z razvojem in vse večjo popularnostjo ima sektor potencial, da bo spremenil večino najpomembnejših industrij. V prihodnje bomo zaradi boljše dostopnosti tehnologije priča vse hitrejšim inovacijam ter vse hitrejši predstavitvi novih izdelkov. Hitrejši bo tudi čas dobave, saj bomo uporabniki lahko preprosto kupili datoteko od podjetja z načrtom izdelka in si ga natisnili na nam najbližjem tiskalniku.
