Recept za uspeh: Disciplina in potrpežljivost

Kolumna

Članek slika

Večina ljudi meni, da nimajo znanja, potrebnega za uspešno investiranje. To naj vas ne ustavi, saj obstaja veliko strokovnjakov, ki vam lahko pomagajo. Za končni uspeh sta najbolj ključni disciplina in potrpežljivost.

Prispevek je bil objavljen v reviji Start up Kapital

Smo v obdobju, ko bo vedno več ljudi posegalo po naložbah, ki niso depoziti. Gre za naraven proces, ki je posledica dogajanja na bančnem trgu in kaže na to, da smo ljudje racionalna bitja. Tako kot korekcije na borzi, ki kažejo na to, da je trg zdrav in le uravnava nastala nesorazmerja, je enako tudi v širšem segmentu finančnega sveta. Situacija, ki smo ji priča danes, neravnovesje ureja tako, da bo poskrbela za drugačno razporeditev prihrankov ljudi. Če smo prej prisegali le na bančne vezave (o racionalnosti tega fenomena tokrat ne bomo razpravljali), bomo sedaj priča bolj racionalni razporeditvi sredstev z namenom prejemanja donosnosti, kot smo jih bili pred časom vajeni pri bančnih vezavah.

V letu 2020 je Paul D. Kaplan za Morningstar.com analiziral 150 let borznih padcev v ZDA, torej je zajel padce, ki so jih vlagatelji na borzah utrpeli v 19., 20. in v 21. stoletju. Vse finančne krize so se začele z dogodkom, ki ga lahko označimo za "črnega laboda", niso pa vsi črni labodi vodili do kriz. Za tiste, ki izraza ne poznajo, gre za nepričakovane dogodke, ki spremenijo svet. Niso nujno negativni, vsi pa imajo tri skupne elemente: nihče jih ne pričakuje, močno vplivajo na svet in so zelo enostavno za razlago. Številni raziskovalci so zaradi pogostosti tovrstnih dogodkov poskušali predstaviti termin "črni puran", t.j. nekaj, kar je jasno razvidno iz vseh podatkov in jih nihče izmed vlagateljev ne vidi.

Od 1 dolarja do 18.500 dolarjev v 150 letih

V povprečju do korekcije pride enkrat letno, povprečni padec pa znaša 13,5 odstotkov.

Investicija v višini enega dolarja, ki bi jo posameznik izvedel leta 1871 na ameriški borzi, bi bila sredi leta 2020 vredna 18.500 dolarjev, kar je krepko nad višino inflacije. Pot do tega rezultata pa bi bila vse prej kot enostavna. V vmesnem obdobju bi bili priča mnogim daljšim obdobjem padcev, med katerimi izstopa 79-odstotni padec leta 1929, ki je vodil v veliko depresijo. Med hujšimi padci najdemo tudi obdobje med leti 2000 in 2009, v katerih je ameriška borza utrpela 54-odstotno znižanje tečajev. Gre za drugi največji padec borznih trgov, analitiki so obdobje označili za »Izgubljeno desetletje«, saj so tečaji nadoknadili izgubljeno šele v letu 2013, skoraj 12 let in pol od začetka padanja tečajev.

Do kriz oz. medvedjih trendov, kot lahko poimenujemo daljše obdobje padanja tečajev za vsaj 20-odstotkov, pride v povprečju enkrat na 8 do 9 let. Samo v zadnjih 70 letih pa smo na ameriškem trgu doživeli 14 medvedjih trendov. Le ti so trajali med 45 in 694 dni. Povprečno trajanje, torej od začetka padanja tečajev do začetka rasti, pa je bilo okoli enega leta. Zgodovinsko gledano je povprečen padec tečajev znašal 33-odstotkov. Dobra tretjina kriz pa je povprečno vrednost delnic znižala za več kot 40-odstotkov. Če ste oseba, ki bi sredi krize zaradi strahu odprodala naložbe s 40-odstotno izgubo, da bi preprečila nadaljnje padce, morda varčevanje v delnicah ni primerno za vas. Do krize bo nedvomno prišlo, rast ki ji sledi, pa boste zamudili. Zelo zanimivo je dejstvo, da medvedji trend traja veliko manj časa, kot traja bikov trend.

Potrpežljivost in disciplina

Skoraj vsak vlagatelje, ki je na delniškem trgu prisoten vsaj 10 let, bo v vmesnem času utrpel najmanj enkrat padec za okoli 50 odstotkov. Od padca do nadaljevanja rasti med krizo v povprečju mine eno leto.

Obdobje padcev je za vlagatelje najpomembnejše psihološko obdobje, v katerem morajo zdržati pritisk. V tem obdobju se zgodi največ paničnih prodaj, vendar morate v tem primeru imeti prav dvakrat - pri izstopu in pri ponovnem vstopu. Ljudje se bojimo, da se bodo padci nadaljevali kot spirala in bodo le še hujši. Odziv je popolnoma normalen. Takšen odziv pa ni primeren za delniške trge, saj gre pri padcih navadno za kratkoročne dogodke, če te primerjamo z obdobji rasti. V povprečju le ena od petih korekcij doseže raven, kjer lahko trdimo, da se nahajamo znotraj medvedjega trenda. Povedano z drugimi besedami, 80-odstotkov korekcij predstavlja dobro nakupno priložnost. In v kolikor se za umik odločite že po padcih, ste na dobri poti, da zamudite rast. V povprečju smo na ameriških borzah korekcijo doživeli skoraj enkrat letno, medvedji trend (padec za vsaj 20-odstotkov v daljšem obdobju) pa kot opisano zgoraj, enkrat na dobrih 8 let. Zapisano pomeni, da so 10-odstotni padci, kot vaš rojstni dan. Zakaj je ta podatek tako pomemben? Podatek pokaže, do so korekcije obvezen del lastništva delnic. Zgodovinsko, je povprečna korekcija znižala tečaje za 13,5-odstotkov in je trajala 54 dni - torej manj kot dva meseca.

Eden od glavnih razlogov, zakaj vlagatelji ne dosegajo podobnih stopenj rasti, kot splošni trg, gre iskati v čustvenih odzivih. S paničnimi prodajami in dilemami o ponovnem vstopu se soočajo celo profesionalni upravljavci premoženja, saj ni lahko spremljati padcev in čakati na obrat trenda. Celo Jack Bogle, ustanovitelj svetovno znane Vanguard Group priznava, da se ob krizah počuti nesrečno in potrto. Pred paničnimi odločitvami pa se zavaruje z nenehnim prebiranjem knjig o zakonitosti trgov.

Tokrat ne bom navajal citata od Buffetta glede tega, kdaj je smiselno kupovati in kdaj prodajati delnice, ampak citat glede samih trgov: "Delniški trg je naprava za prenos denarja od nepotrpežljivih ljudi do potrpežljivih". Zakonitosti trgov bodo vedno iste, gibanje nepredvidljivo, končni uspeh pa bo skoraj vedno odvisen le od vaših odločitev. Na dolgi rok uspeh ni vprašljiv, odvisen pa je le od vaše potrpežljivosti in discipline.

Myhajlo Todurov je predsednik internega oddelka Naložbeni odbor družbe VZAJEMCI SKUPINA d.o.o.

Preostanek članka je dostopen samo uporabnikom, brez skrbi, registracija je brezplačna. Tako kot prvi posvet s svetovalcem, če smo že ravno tu.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Intervju: Tehnološki sektor je skoraj nujni sestavni del dolgoročnega vlagatelja

17.06.2021

M. Todurov