Točno pred petimi leti, 6. marca 2009, se je vodilni svetovni delniški indeks S&P 500 dotaknil vrednosti 666 indeksnih točk in dosegel dno po veliki finančni krizi.
Peta največja nakupna priložnost v zgodovini
Če pustimo ob strani očitno simboliko, lahko mirne duše rečemo, da je šlo za eno največjih nakupnih priložnosti v moderni dobi. Od takrat se na finančnih trgih dobesedno cedita med in mleko. Ameriški indeks S&P 500 je danes pri rekordnih 1870 točkah, kar pomeni da so delnice skoraj trikrat dražje kot pred petimi leti. Petletni donos indeksa v višini 180 % je hkrati peti največji v zgodovini, v tem času pa smo doživeli samo eno večjo korekcijo, to je 20 % popravek tečajev na vrhuncu evrske krize sredi leta 2011.
Neto prilivi v sklade presegli predkrizne nivoje
Tudi podatki o neto prilivih v delniške sklade potrjujejo, da je kriza samo še oddaljen spomin. Svetovni vlagatelji so po podatkih Insight Research lani v delnice vložili okoli 1.000 mrd dolarjev, neto prilivi pa so znašali 610 mrd, kar je že več kot pred krizo v letih 2006 in 2007. Ameriški delniški skladi so pritegnili glavnino, tri četrtine globalnih prilivov, od tega preko 60 % pasivne naložbene strategije z odprtimi investicijskimi skladi (ETF-ji), ki sledijo indeksom.
V Evropi so delniški in obvezniški skladi skupaj pritegnili preko 300 milijard EUR neto prilivov, kar je 12 % več kot lani, v primerjavi z ZDA pa se tri četrtine vlagateljev še vedno odloča za aktivno upravljane sklade. Je pa treba priznati, da so evropski vlagatelji izredno uravnoteženi pri izbiri naložbenih strategij, saj je šla tretjina novih vplačil v delniške sklade, tretjina v mešane in tretjina v bolj varne obvezniške sklade.
Delniški indeksi letos v skladu s pričakovanji
Delniški indeksi razvitih svetovnih trgov so letos do začetka marca, preračunano v evrih, pridobili povprečno 0,2 odstotka vrednosti, če ne bi upoštevali padca japonskih delnic, pa bi znašala povprečna rast 1,3 odstotke: S&P 500 (+0,5 %), Dow Jones (-1,7 %), tehnološki Nasdaq (+3,0 %), evropski Stoxx Europe 600 (+3,3 %), nemški DAX (+1,5 %), japonski Nikkei (-6,2 %) in indeks razvitih trgov MSCI EAFE (+0,9 %). Če bi se razviti trgi do konca leta gibali v podobnem ritmu kot v prvih dveh mesecih, bi lahko pričakovali okoli 8-odstotne letne donose.
