Vsake toliko časa se na borzah prikažejo trenutki, ko dividende delnic v povprečju presegajo obresti dolgoročnih obveznic. Ne zgodi se pogosto, toda ko se, lahko govorimo o času, ko vlagatelji zahtevajo precejšno premijo za prevzem tveganja, ki ga nosijo delnice.
In prav tak trenutek je nastopil v zadnjih dveh mesecih. Na borzah smo namreč zaznali še več negotovosti, ki se kaže predvsem v spremenjenemu odnosu vlagateljev do tveganja.
Dolgoročno so delniški trgi še zmeraj najboljša izbira.
Pri tem spremenjenem odnosu do tveganja je zanimivo, da se vlagatelji osredotočajo predvsem na bližnjo prihodnost, medtem ko dolgoročni vidik zgodbe nekako prezrejo. To se lepo opazi tudi v razmišljanjih borznih strokovnjakov, saj se večina ukvarja z odgovori na trenutne negotovosti. Mogoče je to posledica tolikšne nepredvidljivosti, da težko govorimo o tem, kaj nam bo prinesla prihodnost. Toda ko govorimo o tem, se naše misli večinoma nanašajo na bližnjo prihodnost. Pri dolgoročnem pomenu vlaganja pa je osnova nespremenjena - razvoj in napredek. In tukaj v ospredje stopijo rezultati, ki jih zgodovina znova in znova potrjuje – dolgoročno so delniški trgi še zmeraj najboljša izbira.
Zgodovina razkriva, da v različnih desetletnih obdobjih vsake toliko časa srečamo tudi kakšno negativno obdobje na kapitalskem trgu. Če to obdobje podaljšamo na daljše obdobje – recimo dvajset let, pa se kapitalski trgi večinoma predstavijo v podobi, kakršne danes mali vlagatelji sploh ne želijo videti – delnice so še zmeraj smiselna naložba, ki dolgoročno prinaša več kot pa druge oblike naložb. Tovrsten pogled na dolgoročnost je smiselno imeti tudi dandanes, ko se srečujemo s precejšnjim nezaupanjem vlagateljev do delniških trgov.
Osnovna pravila vlaganja.
Da pa se ne zaletavamo v delnice kar tako, se je smiselno upoštevati osnovna pravila. V ta sklop sodi predvsem razpršitev ter postopnost.
Razpršenost ni prav nič drugega kot to, da ne nosimo vseh „jajc“ v isti košari. Oziroma, da ne stavimo vse na enega konja. Seveda je danes težko najti povsem različne naložbe, zato je za malega vlagatelja smiselno, da se kapitalskemu trgu raje izpostavi preko vzajemnih skladov, ki imajo komponento razpršenosti že vgrajeno.
Postopno varčevanje pa je pristop, kjer se ne ukvarjamo z vprašanjem ali je sedaj dober trenutek za investirati ali ne. Gre bolj za odločitev, da del mesečnih prihodkov namenimo varčevanju oziroma vlaganju, izvajamo pa jo najpogosteje v sklopu investicijskega načrta oziroma varčevalnega načrta po načelu kamen na kamen palača. Če se tako spoznavamo s kapitalskim trgom, smo na dobri poti, da bomo tudi krize, ki so sestavni del borznih ciklov, laže prebrodili. Seveda je pri investicijskem oziroma varčevalnem načrtu pomembno, da čim bolje opredelimo zakaj vlagamo, kakšna so naša pričakovanja, predvsem pa, koliko smo pripravljeni tvegati. In ko imamo te smernice postavljene, se jih praviloma držimo.
In zdaj se lahko vrnemo k rdeči niti celotne zgodbe:
Ne glede na zadnja dogajanja na borzah, delnice dolgoročno še vedno pomenijo dobro izbiro za doseganje ustrezne donosnosti. Brez strahu.
