Po vsem svetu zaradi različnih oblik nasilja trpi na milijone delavcev, med katerimi najbolj izstopa mobbing. Tovrstno psihološko in čustveno nasilje v slovenščini prevajamo kot šikaniranje. Ponavadi gre za žalitve, grožnje, zatiranje, poniževanje, nevljudno vedenje ter verbalno nasilje z namenom prizadeti drugega, izvajajo pa ga lahko sodelavci na vseh hierarhičnih ravneh in zunanje stranke. Po podatkih ankete naj bi bilo v Evropi žrtev mobbinga približno 12 milijonov ljudi. Mobbing stane nemšk
Prvi, ki se je s pojavom tovrstnega nasilja začel ukvarjati je bil švedski delovni psiholog Heinz Leymann. Napisal je, da je mobbing konfliktov polna komunikacija na delovnem mestu, pri čemer je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnim napadom, ki trajajo dlje časa, s strani ene ali več oseb, z namenom izrina iz delovne organizacije. O mobbingu govorimo, ko so ta dejanja ponavljajoča – vsaj enkrat na teden v obdobju najmanj 6 mesecev.
V svojih raziskavah je navedel več tipičnih dejanj, ki veljajo za mobbing. Med njih sodijo napadi na možnost komuniciranja (prekinjanje govora, jemanje besede, kričanje, konstantno kritiziranje dela, grožnje......), napadi na socialne stike (splošno ignoriranje prizadetega, premestitev v pisarno stran od sodelavcev...), napadi na socialni ugled (ogovarjanje za hrbtom, širjenje govoric, poskusi smešenja, norčevanje, oponašanje načina hoje, govora ipd., norčevanje iz narodnosti, verskega ali političnega prepričanja, poskusi spolnega zbliževanja ali verbalnih spolnih ponudb,...), napadi na kakovost dela (posameznik ne dobiva novih nalog, dodeljevanje nesmiselnih nalog ali nalog, ki so pod nivojem sposobnosti, preobsežno dodeljevanje nalog,...), napadi na zdravje (siljenje k opravljanju zdravju škodljivih nalog, grožnje s fizičnim nasiljem, uporaba nasilja, da se nekoda »disciplinira«, spolni napadi,...).
Pri mobiranem se ponavadi opazi nezbranost, pogostejše napake, nezadovoljivo opravljanje nalog, to pa je večkrat razlog za disciplinski ukrep, ki zanj situacijo le še poslabša, saj se mu zgodi še ena krivica. To ga potegne v še večje psihične težave in na tej točki večkrat tudi v fizične – zasvojenost s tabletami in alkoholom. Mobirani v takšnem stanju ne more več kakovostno opravljati nalog, zato ponavadi sledi prekinitev delovnega razmerja...
Ko pride do nasilja na delovnem mestu, posredno trpi vsa organizacija. Oseba, ki je izpostavljena šikaniranju oz. mobbingu ali ustrahovanju ali bullyingu trpi za čustvenimi motnjami – vznemirjenostjo, razdražljivostjo, strahom, nespečnostjo, izgorevanjem, depresijo, stori lahko celo samomor ali umor. Onemogočena sta njeno samouresničevanje in razvoj kariere. V celotni organizaciji pa se kot posledice kažejo nižja stopnja zadovoljstva in motivacije pri delu, upadanje produktivnosti, zviševanje stroškov, stroški sodnega postopka, odškodnine delavcem, izguba ugleda v javnosti ipd.
Zavedati se moramo, da si sodelavcev ne izbiramo sami, torej smo prisiljeni z njimi delati v dobro podjetja, ne glede na to, kako različni smo si po značaju. Ljudje tudi ne moremo nekomunucirati. Če zjutraj sodelavcu odrečemo jutranji pozrav, še ne moremo govoriti o mobbingu, če pa se to dogaja vedno znova in traja že nekaj mesecev, za takšno ravnanje pa se odloči še pet sodelavcev, upravičeno govorimo o mobbingu. Primer uslužbenke v Deutsche Bank v Londonu je le eden izmed mnogih, ki osvešča, da imajo zaposleni tudi pravice, ne le dolžnosti. Sodišče je njenega delodajalca obsodilo na denarno kazen v višini osemsto tisoč funtov, kar je približno 993 tisoč evrov.
Pred nasiljem si ne smemo zatiskati oči - nasilje je bilo, je in bo. Ljudje smo priča njegovim različnim obrazom, zato je pomembno, da se potrudimo naučiti konflikte reševati konstruktivno, saj je to najboljši način, da se mu izognemo. Medtem ko se je vedno prepoznavalo fizično nasilje na delovnem mestu, se je po drugi strani podcenjevalo psihičnega, zato je še toliko bolj pomembno, da se o tem čim več govori in na tak način odkriva in ustavi tiste, ki nasilje vršijo.
