Prva polovica letošnjega leta na borznih trgih ni prinesla veliko nasmehov. Razen nekaterih izjem, kot je na primer nemški borzni trg, je večina borznih trgov vsaj v luči evra končala pod gladino. In to v povprečju več kot za štiri odstotke.
Graf: Primerjalno gibanje borznih indeksov
Vir: Bloomberg
Lahko bi rekli, da kljub znakom okrevanja svetovnih gospodarstev zaznavamo precej negotovosti, ki se odraža v različnih oblikah. Od poskusa ustrezne umestitve državnega tveganja do predvidevanja moči inflacije. Prevedeno na premike na borznih trgih to pomeni, da tečaji sunkovito spreminjajo smer. Enkrat gor, drugič dol. Na prvi pogled brez prave smeri.
Pričakujemo boljše rezultate iz poslovanja podjetij
Toda če verjamemo, da so se podjetja v minulih letih prilagodila krizi ter tako postala vitkejša in prožnejša (proces racionalizacije), potem bomo v prihodnjem obdobju vseeno zaznali boljše rezultate iz poslovanja podjetij. In to ne glede na dejstvo, da je v nekaterih razvitih državah še zmeraj problem velikega števila nezaposlenih, ki so eden od pomembnejših zaviralcev hitrejše gospodarske rasti. Več zaposlenih namreč pomeni več potrošnje in to deluje na gospodarstvo tako kot obseg trgovanja (likvidnost) na borznem trgu. Več kot ga je, bolje je.
Obdobje strahu, priložnost za krepitev delniških pozicij
Res je, da se trenutne razmere lahko še poslabšajo. Res je tudi, da obstaja možnost, da vlade ne najdejo hitro rešitve. Toda bližji ko bo zid, v katerega lahko treščimo, bolj lahko verjamemo, da bodo spremembe prišle. In glede na današnje razmere, kjer mali domači vlagatelji prodajajo delnice in vzajemne sklade (kupujejo pa predvsem tuji institucionalni vlagatelji), hkrati pa povečujejo sredstva na bančnih depozitih, lahko to razumemo kot signal, da je strah prisoten. To pa je čas, ko lahko dolgoročni in potrpežljivi vlagatelji izkoristimo trenutek za krepitev izpostavljenosti delniškim zgodbam. Kajti zgodba potenciala na Kitajskem, v Indiji, in še v marsikateri drugi državi je resnična.
Potencial Slovenije in Balkana
Tudi na domačem trgu ni vse za odpis. Pa čeprav je splošno vzdušje kot na pogrebnem dnevu, se za oblaki skriva žarek upanja. To je vsekakor dobro znamenje, saj za dolgoročne in potrpežljive vlagatelje pomeni, da imajo možnost kupovati delnice od ljudi, ki so na nek način obupali (oziroma selijo kapital drugam). Pri vrednotenju podjetij ugotavljamo, da so le-ta nizko ovrednotena. Posebej, če odmislimo enkratne odpise in upoštevamo, v kateri fazi se nahaja gospodarstvo. Marsikateri vlagatelj se preveč ozira na pretekle slabe odločitve podjetij, premalo pa na dosežene ukrepe boljšega poslovanja. Zato nas ne sme presenetiti, če bo tudi v Sloveniji kmalu prišlo obdobje, ko bodo podjetja pozitivno presenetila. Slednje velja tudi za podjetja v regiji, kar pa samo regijo naredi investicijsko privlačno. Če k temu prištejemo še dejstvo, da so borzni tečaji balkanskih blue chipov obstali, potem lahko vidimo, da se iz tedna v teden povečuje privlačnost regije že iz naslova zamenjave delnic, ki so zrasle, z delnicami, ki niso zrasle.
Graf: Vlagatelji so pozabili na Balkan – gibanje borznih indeksov od vrha izpred krize
In
In navsezadnje, ko govorimo o pravem trenutku investiranja, je smiselno premisliti o reku, ki govori o tem, da je za investiranje prepozno, ko o izbrani naložbi že vsi govorijo. Ker takrat so vsi tisti, ki so mislili, da bodo nekaj zaslužili, to že kupili in pojavi se vprašanje, kdo bo še kupoval po višjih cenah. Zato so obdobja, ko so regije, industrije ali posamezna podjetja spregledana, s stališča dolgoročnega in potrpežljivega investiranja bistveno bolj smiselna. In danes je eno izmed takšnih obdobij za regijo, v kateri živimo.
