Minuli teden so bila na Ljubljanski borzi v ospredju predvsem podjetja, ki so uvrščena na seznam za prodajo večinskih deležev.
Pri Heliosu je pogodba o prodaji že podpisana, pri Telekomu Slovenije se izbira finančni svetovalec, pri Žitu se formira prodajni konzorcij, medtem ko je pri družbi Aerodroma Ljubljana zdaj tudi uradno potrjena skupina prodajalcev, in sicer Republika Slovenija, Slovenska odškodninska družba (Sod), Kapitalska družba (Kad), KD Skladi, NFD in Zavarovalnica Triglav. Skupaj bodo nastopali pri prodaji nekaj več kot 75-odstotnega deleža družbe.
Mali delničarji zavrnili gradnjo drugega terminala
Cena bi lahko ob morebitni objavi prevzemne ponudbe in z večjim zanimanjem potencialnih investitorjev presegala 35 evrov. Pri tem je treba omeniti tudi privarčevana sredstva, ki so bila namenjena gradnji drugega terminala. Ker so mali delničarji gradnjo v višini 57 milijonov evrov na zadnji skupščini zavrnili in je tako ne bo, bo moral Aerodrom Ljubljana po vsej verjetnosti ta denar izplačati delničarjem v obliki dividend še pred privatizacijo.
Neurejena razmerja bi utegnila zmanjšati interes kupcev
Vseeno pri prodaji obstajajo določena tveganja. Problematična so predvsem zemljišča, ki so v lasti države. Neurejena razmerja v zvezi z infrastrukturo bi utegnila zmanjšati interes kupcev. Precejšne tveganje predstavlja edini slovenski letalski prevoznik Adria Airways, ki je tudi naprodaj. V propad bi ga lahko pahnila odločitev evropske komisije o domnevno nedovoljeni državni pomoči v višini 85 milijonov evrov. Za Aerodrom Ljubljana bi to predstavljalo precejšno težavo, saj predstavlja Adria Airways približno 70 odstotkov prepeljanih potnikov. Kot zadnje (vsekakor ne nepomembno) je politično tveganje, da država postopka enostavno ne bo izpeljala do konca.
Praksa proti pričakovanjem MDS
Nad ustavitvijo privatizacije oziroma nad prepočasno prodajo vsekakor ne bi bil navdušen Antonio Spilimbergo, vodja projekta Mednarodnega denarnega sklada za Slovenijo, ki je bil na več kot desetdnevnem obisku v Sloveniji. Stališče MDS je, da se mora Slovenija na vsak način odpreti za tuje neposredne naložbe. Finančna in gospodarska kriza se bo z branjenjem nacionalnega interesa ter skupaj z nasprotovanjem prodaji državnih deležev tujim družbam le še podaljševala in obremenjevala državni proračun. Vsekakor je vlada z začetkom privatizacije nekaterih podjetji dala trgu signal, da tokrat misli resno, vendar pa postopki vseeno potekajo prepočasi.
