Stagflacija? Kaj je to? Skovanka med besedama inflacija in stagnacija opisuje gospodarsko stanje, ko ob visoki inflaciji in brezposelnosti gospodarska rast stagnira. Izraz se je prvič pojavil med recesijo v sedemdesetih letih, zdaj pa se ponovno omenja. Ali lahko naraščajoča pokoronska inflacija ogrozi vaše prihranke in zakaj je stagflacija lahko še hujša?
Gospodarska rast je bila v zadnjih dveh mesecih pod pričakovanji analitikov, na drugi strani pa je naraščajoča inflacija presegla zastavljene cilje centralnih bank. V ZDA se je denimo inflacija v zadnjih petih mesecih povzpela nad pet odstotkov, septembra pa je v evroobmočju skočila na najvišjo raven v zadnjih 13 letih. Centralne banke so zagotavljale, da je inflacija zgolj prehodne narave, a se v zadnjem času zdijo pri tovrstnih trditvah manj samozavestne.
Poleg "začasne" povišane inflacije, ki se izkazuje kot vse bolj trajna, so upočasnitev gospodarske rasti povzročile predvsem težave v dobavnih verigah in višje cene energije, zaradi česar so nekatere tovarne na Kitajskem in v Evropi ustavile proizvodnjo. Mnogi so zdaj zaskrbljeni zaradi upočasnitve rasti v času, ko se centralne banke nagibajo k počasnemu dvigu obrestnih mer. Pomanjkanje čipov je avtomobilsko industrijo že spravilo na kolena, tudi v večini drugih sektorjev poročajo o vse višjih proizvodnih stroških.
Ekonomisti stagflacijo opisujejo tudi kot upočasnitev sredi cikla, ki nastane, ko se po začetni eksploziji aktivnosti gospodarska rast zaradi zunanjega vpliva nenadoma opazno ohladi. Namesto da bi drveli po avtocesti z največjo dovoljeno hitrostjo, se vozimo počasneje zaradi gostega prometa, ovire na cesti ali gradbenih del. Pri tem je najhuje to, da ne vemo, kako dolgo bo trajal ta prometni zamašek, v katerem smo se znašli. Kljub temu trenutno še nismo povsem v stagflaciji, saj gospodarska rast zaenkrat še ni drastično upadla, a je denimo Mednarodni denarni sklad (MDS) v zadnji napovedi že znižal letno napoved svetovnega BDP.
Cene energentov v nebo
Cene nafte trenutno presegajo 80 dolarjev za sodček, cene hrane so za tretjino višje kot pred letom dni, tudi cene zemeljskega plina gredo v nebo. Cena megavatne ure elektrike na nemški borzi z dobavo v prihodnjem letu se giblje okoli 120 evrov za megavatno uro, kar pomeni, da se je v letu dni potrojila.
Prav zaradi opisanih razmer ekonomisti in vlagatelji nastalo situacijo vse bolj primerjajo s posledicami naftnega šoka v sedemdesetih letih, ki je povzročil stagflacijo. Takrat so inflacija in obrestne mere postale dvomestne, brezposelnost je narasla, BDP pa je zaradi ponavljajočih upadov gospodarske aktivnosti le počasi okreval.
Kako se različne naložbe odzivajo na inflacijo?
Stagflacija je verjetno največje tveganje za povprečnega vlagatelja, saj ogroža čarobno razmerje 60/40 med delnicami in obveznicami v portfelju, za katerega se pričakuje, da je odporen proti večjim borznim upadom.
Pričakuje se namreč, da ko vrednost delnic upada, cena obveznic raste, saj so vlagatelji vse bolj naklonjeni obvezniškim trgom. No, v obdobju stagflacije niso posebej varne ne naložbe v obveznice ne v delnice. Čeprav je v obdobju stagflacije težko najti naložbeni razred, ki bi se posebej dobro obnesel, smo preverili, kako lahko zaščitite svoje prihranke.
Najboljša strategija za premagovanje stagflacije je čim daljša prisotnost na kapitalskih trgih. Ker obdobja stagflacije niso stalnica na trgih, je dolgoročno vlaganje najboljši način za premagovanje volatilnih časov. Ob tem pa lahko vmesne upade vrednosti izkoristite za »poceni« nakupe.
V boj proti stagflaciji se lahko podamo tudi z naložbami s fiksnim donosom, ki so neodvisne od borznih gibanj. Tovrstne stabilne naložbe ponujamo tudi pri Vzajemcih, vlagate namreč lahko v nepremičninske projekte, ki omogočajo fiksen donos na rastočem trgu.
Borzni trgi sovražijo stagflacijo
V zadnjih 60 letih je indeks S&P 500 povprečno ustvaril skupno 2,5-odstotni donos na četrtletje, kaže statistika. Za primerjavo je ravno nasprotno v obdobju stagflacije ustvaril negativni 2,1-odstotni upad vrednosti v četrtletju. Borzni analitiki tako svetujejo, da vlagatelji v stagflacijskem obdobju zmanjšajo izpostavljenost do delnic, oziroma se iz tehnološkega sektorja preusmerijo na ciklični sektor tako imenovanih value podjetij.
Bolj aktivni vlagatelji, ki pogosto iščejo borzne priložnosti, lahko v obdobju stagflacije skočijo na vlak rasti sektorja energije in surovin. Omenjeni sektor se je zgodovinsko gledano v obdobjih povišane inflacije dobro držal, saj je tudi sam prispeval k višjim splošnih cenam. Poleg tega se lahko osredotočimo na podjetja, ki izplačujejo dividende, saj jih bodo izplačali tudi ob morebitnem upadu vrednosti njihovih delnic.
Pred inflacijo ščitijo vlagatelje tudi finančne panoge, saj v primeru dviga obrestnih mer prinašajo višje donose. Kaj pa plemenite kovine? Tudi te zgodovinsko veljajo za stabilnejše v času inflacijskih pričakovanj, pa vendar analitiki svarijo, da se zlato kot naložba zaradi svoje volatilnosti bolje obnese na dolgi rok, kratkoročno pa je precej tvegana naložba.
Na obdobje stagflacije se je težko pripraviti vnaprej, lahko pa se potem hitro odzovemo, da bolj tvegane situacije na trgih ne bodo bistveno vplivale na končni cilj našega varčevanja. Za primerno razpršenost naložb in prilagoditev portfelja se lahko obrnete tudi na Vzajemci Skupino.
