Angela Merkel je nepričakovano spremenila svoj pogled na reševanje Grčije. Sedaj želi preprečiti Atenam, da bi zapustili območje evra za vsako ceno - tudi če to pomeni, da bo morala spregledati nekatere nevšečnosti v poročilu “trojke”. Voditeljica Nemčije mora preprečiti izhod Grčije pred volitvami v prihodnjem letu, piše nemški Spiegel.
V preteklih tednih smo večkrat slišali Merklovo, ko je na veliko vprašanj glede Grčije, odgovorila: "Čakamo na poročilo trojke." S tem stavkom je poskušala pomiriti trge in dati vtis, da je vse odvisno od poročila trojke.
Resnica je drugačna: Merklova se je že odločila. Po pregledu poročila trojke, ki jo sestavljajo predstavniki Evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in predstavniki Evropske centralne banke (ECB), se bo odločila, da bodo Grčiji dovolili ostati v območju evra.
Previsoki stroški izstopa Grčije
Nemški politiki se bojijo, da bi izstop Grčije lahko imel domino efekt kot ga je imel propad investicijske banke Lehman Brothers v letu 2008. Takrat se je nemško gospodarstvo skrčilo za pet odstotkov in več stotisoč ljudi je izgubilo službe.
Tudi politični stroški bi bili previsoki. Če Grčija zapusti območje skupne valute, bi lahko posledice vodile v oblikovanje skupne 'dolžniške unije', da bi stabilizirali razmere. Prišlo bi do paradoksa: Nemčija bi bila stroga do Grčije, še vedno pa bi morali sprejeti izdajo skupnih obveznic območja evra, čemur pa nemški volivci odločno nasprotujejo.
Zaradi zadnje poteze ECB, ko so se odločili, da bodo pod določenimi pogoji kupovali državne obveznice v neomejenih količinah, so težave prestavili. Soočili se z njimi bodo enkrat po volitvah leta 2013, ko se bo trenutni program pomoči iztekel.
Tveganja in stranski učinki te odločitve so jasni: Grčija bo prejela več denarja in tako bo nevarnost, da bodo Atene zavlačevale s potrebnimi reformami, še večja. To se ne bi zgodilo prvič.
Prirejanje poročila sebi v prid
Jedro poročila trojke je t.i. analiza vzdržnosti. To je izračun na podlagi ukrepov, ki bodo potrebni za znižanje grškega dolga do delno sprejemljive višine 120 odstotkov BDP. Po notranjih informacijah iz trojke se ve, da je ta izračun lahko marsikaj, vsekakor pa ni natančna znanstvena napoved.
Samo eno spremenljivko je potrebno spremeniti in pridemo do želenega rezultata. Strokovnjaki trojke imajo pri tem že nekaj izkušenj. Februarja, ko so se finančni ministri držav območja evra, odločili za nov program pomoči za Grčijo, so 'strokovnjaki' rabili štiri ure za ta izračun in na koncu so prišli do želenega rezultata 120 odstotkov BDP dolga. Ta postopek lahko tudi ponovijo.
'Prirejanju' dejanskega stanja bi lahko na koncu sledila nova težava - Grčiji bi zmanjkalo denarja in bi morali zaprositi še za tretji program pomoči. Toda to je neizvdljivo saj so Nemci že dali vedeti, da dodatnega denarja ne bodo dali. Lahko pa spremenijo pogoje trenutnega programa pomoči: povečali bodo tranše posojil, ki jih dajejo zdaj Grčiji in jih nato zmanjšali v prihodnje, tako da bodo Grki prejeli isto količino denarja, kot je dogovorjeno. Ne glede na to, ali jim bo na koncu ravno zaradi tega zmanjkalo denarja, se bo to dogajalo leta 2014, torej po volitvah v Nemčiji.
Kako se bo vse končalo?
Če bo šlo vse to na roko Merklovi, spremembe pri višini tranš ne bodo imele večjih posledic. Če bo imela srečo, se bodo Grki do leta 2014 postavili na noge in ne bodo potrebovali dodatnega denarja. Toda če ne bo imela sreče, bo Merklova krpala luknje tako, da bo istočasno vrtala nove - in vse to se ji bo vrnilo enkrat, ko bo volitev konec.
Še ena možnost je ta, da Grkom zmanjka denarja še pred nemškimi volitvami. To bi bil najslabši možni scenarij za Merklovo. Ne glede na to, so ta tveganja za njo sprejemljiva.
