V decembru so se v ZDA stopnjevala pogajanja med predsednikom Obamo in Republikanci v zvezi s fiskalnimi ukrepi. Z januarjem 2013 naj bi stopili v veljavo avtomatični dvigi davkov, podaljšanje davčnih ugodnosti pa je Obama pogojeval z višjimi davčnimi stopnjami na dohodke nad 200.000 USD za posameznike in 250.000 USD za poročene pare. Dogovor, ki je dobršen del dilem le prestavil za nekaj mesecev, je bil sprejet šele v prvih dneh novega leta.
Ameriška centralna banka (FED) je politiko obrestnih mer prvič "vezala" na stopnjo brezposelnosti in decembra sporočil, da bo razširil program nakupa sredstev z mesečnim nakupom zakladnih zapisov v vrednosti 45 mrd USD. Obrestne mere ostajajo nizke, vse dokler bo brezposelnost nad 6,5% in ob pogoju da inflacija ne bo višja od 2,5%. V decembru so rasle surovine zaradi razreševanja fiskalnih ukrepov v ZDA in spodbudnih podatkov o rasti industrijske proizvodnje Kitajske, potem ko je vlada pospešila odobritev investicijskih projektov. Padec terminskih pogodb na zlato je povezan z boljšimi podatki o BDP ZDA. Za zadnji kvartal leta 2012 se pričakuje 7,8-odstotna gospodarska rast na Kitajskem. IntercontinentalExchange Inc. (ICE), druga največja energetska in surovinska borza terminskih pogodb naj bi kupila NYSE Euronext, ki ima v lasti največje borze v ZDA, Franciji in na Nizozemskem, skupna družba pa naj bi povečala aktivnosti za pospešitev prvih javnih ponudb.
Ameriški trg
Združene države Amerike so decembra ponovno poskrbele, da so bile vse oči svetovne finančne javnosti uprte v njihovo odločanje glede izteka davčnih olajšav in drugih socialnih izdatkov. Kot so pred tem že napovedovali analitiki, je bila ostra debata med predstavniki demokratske in republikanske stranke glede t.i. fiskalnega prepada pričakovana, zaradi česar zavlačevanje z odločitvijo do zadnjega ni bistveno vplivalo na razpoloženje vlagateljev. Ameriška administracija je šla tokrat še dlje, saj so odločitev sprejeli "pet čez dvanajsto", pa še ta je vključevala le delno rešitev problema, saj so pomemben del dogovora prestavili za dva meseca. Dosežen je bil dogovor, da se srednjemu sloju prebivalstva davki ne bodo povišali, medtem ko bodo višji za poročene pare, z letnimi dohodki višjimi od 450 tisoč dolarjev in posameznike, katerih letni dohodki presegajo 400 tisoč dolarjev. Ključni del pogajanj se bo tako odvijal v prvih mesecih leta 2013, ko bo potrebna tudi odločitev o morebitnem dvigu najvišje stopnje zadolženosti. Leto 2012 je bilo sicer nadpovprečno donosno - na letni ravni je delniški indeks S&P 500 pridobil 11,41%, medtem ko je tehnološki indeks NASDAQ pridobil celo 13,87% (vse merjeno v evrih).
Evropski trgi
2012 je bilo dogodkov polno leto za Evropo. Februarja Grčija prejme drugo finančno pomoč v višini 130 mrd EUR, konec meseca pa Evropska centralna banka (ECB) izvede drugi program LTRO, po katerem nudi bankam 3-letna posojila po 1-odstotni obrestni meri. Marca je prišlo do prestrukturiranja grškega državnega dolga. Maja so bili znani rezultati volitev v Franciji, na katerih je slavil socialist Hollande. Izvolitev je bila pomembna zaradi protiuteži varčevalni politiki, ki jo je v Evropi promovirala Nemčija. Sredi leta je Španija zaprosila za finančno pomoč za svoje banke, še v istem mesecu pa so se voditelji EU sklenili dogovor, da se bodo banke v Evropi dokapitalizirale neposredno iz evropskega reševalnega sklada (ESM). Konec julija je močno odmevala izjava guvernerja ECB, da bodo naredili vse za ohranitev evra. Besede so postale dejanje, ko je ECB na novinarski konferenci septembra napovedala pogojne neomejene nakupe obveznic tistih držav, ki bodo potrebovale pomoč. Decembra so tretjo pomoč dobili Grki, tokrat namenjeno bankam. Analitiki so zaenkrat skeptični glede reševanja evropskega problema, ki je dolžniške narave, a priznavajo, da se je situacija stabilizirala zaradi ukrepov ECB. BDP EU je sicer padel v 2. in 3. četrtletju 2012, kar pomeni tehnično recesijo, napovedi za leto 2013 pa je znižala tudi ECB. Pogled na tečajnice v Evropi razkrije, da je bilo leto 2012 nadpovprečno donosno. Indeks Euro Stoxx 50 je pridobil slabih 14%, med državami pa so bile delnice najdonosnejše v Nemčiji (29%), na Danskem (27%), v Avstriji (27%) in na Norveškem (21%) (vse merjeno v evrih).
Evropski trgi v razvoju
Leto 2012 je na evropskih kapitalskih trgih v razvoju močno zaznamovala Turčija, ki jo je bonitetna agencija Fitch novembra uvrstila med manj tvegane države (sodeč po kreditnem tveganju). Delniški indeks ISE 100 je v letu 2012 pridobil 59%. Omenjena agencija in vlagatelji so pozorni na nekatera makroekonomska neravnovesja, kot npr. primanjkljaj na tekočem računu, ki je konec 2011 znašal okrog 10% BDP, kar je druga najvišja raven za ZDA. Bonitetne agencije opozarjajo tudi na preveliko odvisnost od zunanjega financiranja, ki ga predstavlja dolg v dolarjih. Inflacija se je novembra sicer znižala na 6,4%, kar je najmanj v zadnjih 14-ih mesecih. Kljub temu je zanimanje za turško gospodarstvo v tujini veliko. Vlagatelji iz Srednjega in DaljnegaVzhoda in Rusije skušajo zvečati prisotnost v Turčiji s prevzemi. Med ostalimi trgi v regiji je v letu 2012 večina pridobila na vrednosti. 38% je pridobil poljski indeks WIG, za dobrih 15% sta se zvišala madžarski in romunski indeks. V Latviji in Bolgariji so delnice v povprečju pridobile 7%, kolikor so zrasle tudi v Sloveniji. Manj zadovoljni so vlagatelji z delnicami izdajateljev iz držav bivše Jugoslavije. V Srbiji, BiH in na Hrvaškem so glavni delniški indeksi izgubili vrednost (vse merjeno v evrih).
Baltske države, nordijske države, Poljska, Rusija in Ukrajina
Leto 2012 je bilo zelo donosno na trgih, kamor vlaga vzajemni posklad ABANKA SKLADI BALTINORD. Z najvišjo, kar 38,22-odstotno letno stopnjo rasti se lahko pohvali estonski indeks OMX Tallin, za 38,12% pa se je na letni ravni zvišala vrednost poljskega indeksa WSE WIG. Sledita danski indeks OMX Copenhagen 20 z 26,74-odstotno rastjo in norveški OBX, ki je dosegel 21,03-odstotno rast. Najnižjo rast so na letni ravni dosegle Latvijske delnice, indeks OMX Riga je pridobil 6,99%, finski indeks OMX Helsinki je pridobil 8,33%, medtem ko je ruski indeks RTS pridobil 8,80%. Podsklad v letu 2012 ni imel naložb v Ukrajini, njihov indeks PFTS je na letni ravni izgubil kar 39,65%.
Azijski trgi
Japonska centralna banka naj bi z monetarno politiko še naprej stimulirala gospodarsko rast - razmišljajo predvsem o nakupu tujih obveznic, s čimer bi razbremenil "močan" jen. Predsednik vlade Shinzo Abe obljublja spodbujanje gospodarske rasti in boj proti deflaciji. To vpliva ugodno na rast japonskih delnic. Večina analitikov ocenjuje da naj bi v naslednjih 2 letih valute rasle v primerjavi z jenom. Med bolj občutljivimi na šibak jen je Južna Koreja, zaradi neposredne konkurence v avtomobilski in elektronski panogi. Korejski von se je v letu 2012 zvišal za 20% v primerjavi jenom. Vlada Južne Koreje ocenjuje, da je valuta pod večjim vplivom zunanjih ekonomskih trendov. Izboljšanje kitajske ekonomije naj bi vplivalo tudi na apreciacijo kitajskega juana, ki naj bi tudi v 2013 rasel. Kljub temu so neposredne tuje investicije na Kitajsko padle že dvanajsti od zadnjih trinajst mesecev. Cene nepremičnin so rasle v večini mest, potem ko se je v novembru nekoliko znižala gradnja. Tako kot Južna Koreja naj bi tudi na Filipinih v 2013 vplivali na znižanje domače valute, z namenom zaščite izvoznikov. Indijska centralna banka pušča obrestne mere nespremenjene, četudi vlada pričakuje njihovo znižanje. Rast BDP v Indiji naj bi se upočasnila na 5,7-5,9% v prvem četrtletju 2013, kar je nižje od prejšnjih napovedi (7,85% rast). Obrestne mere naj bi zniževali po tem, ko bo inflacijsko tveganje nižje. Avstralska CB se je odločila za znižanje obrestnih mer v decembru. Leto 2012 je bilo sicer za delnice v Aziji pozitivno. Donosnejše so bile delnice v manjših državah (Tajska, Filipini, kjer so delnice v povprečju zrasle za več kot 30%), najmanj donosne pa so bile na Kitajskem, Japonskem in v Indoneziji (vse merjeno v evrih).
Afriški trg in trg Srednjega vzhoda
Največji posojilodajalec Srednjega Vzhoda Qatar National Bank načrtuje nakup 8. največje banke v Turčiji, Finansbank AS, ki je sicer v lasti National Bank of Greece. Qatar Telecom je pridobil milijardo dolarjev iz prodaje obveznic, bo financiral širitev na Srednjem Vzhodu in v Severni Afriki s tretjim prevzemom v letu 2012. Qatar Telecom je dosegel dogovor s tunizijsko vlado, da za 360 milijonov USD pridobi 15-odstotni delež v Tunisiani SA. Pred tem je Qatar Telecom kupoval deleže v družbah v Kuvajtu in Iraku. Podjetje naj bi se osredotočalo tudi na Maroko, kjer francoski Vivendi SA drži večinski delež v Maroc Telecom. Telekomunikacijski operater Telecom Egypt pričakuje, da se bo nacionalni regulator razjasnil o usodi deleža v Vodafone Egypt in razrešil spor z operaterjem mobilnih telefonov Mobinilom, ki naj bi plačeval nižjo ceno za povezave. Nemiri v Egiptu naj bi vplivali tudi na prošnjo Egipta, da MDS zamakne odločitev o 4,8 milijardah USD posojila, da bi vlada lahko vodila socialni dialog in politiko planirane rasti v davkih.
V Dubaju vlada načrtuje nižanje infrastrukturnih izdatkov za 5 odstotnih točk na 16% celotnih izdatkov zaradi zaključka številnih velikih projektov. Dubai bo 6% namenil servisiranju dolga. V Združenih Arabskih Emiratih je sicer CB vzpostavila mejo zadolževanja prek hipotek. Omejitev hipotek na 50% vrednosti nepremičnin lahko ogrozi izboljšanje cen nepremičnin v Združenih Arabskih Emiratih. Posojila gospodinjstvom za nakup nepremičnin lahko dosegajo 70% vrednosti nepremičnine za 1. hišo in 60% za drugo hišo. Ukrep bančniki smatrajo kot negativen na kratek rok, posledično pa padec cen nepremičnin. Tudi sicer je CB zaostrila regulativo za 51 bank, da bi znižala tveganje slabih posojil, ki se večajo vse od 2008 dalje.
Delnice so sicer na najpomembnejših trgi Afrike in Srednjega Vzhoda v 2012 pridobile na vrednosti. Turške so se v povprečju podražile za skoraj 60%, egipčanske so zrasle za slabih 35%, južnoafriške pa 15% (vse merjeno v evrih).
Opozorilo:
Ta izjava ne pomeni ponudbe oziroma povabila k ponudbi za nakup ali prodajo obravnavanih finančnih instrumentov ter ne predstavlja priporočila za nakup ali prodajo katerihkoli finančnih instrumentov. ABANKA SKLADI d.o.o. je navedene informacije pridobila na podlagi javno dostopnih podatkov, za katere ocenjuje, da so verodostojni, vendar pa za njihovo natančnost in celovitost ne jamči ter ne prevzema odgovornosti za posledice odločitev, sprejetih na podlagi danih informacij.
Prepovedano je kakršnokoli reproduciranje, prikazovanje, razmnoževanje ali naknadno razmnoževanje vsebin tega gradiva, bodisi deloma ali v celoti, na kakršnemkoli mediju ali na kakršenkoli način (vključno s predpomnjenjem, okvirjanjem), pa tudi kakršnakoli prodaja, preprodaja, retransmisija ali omogočanje dostopanja tretjim na kakršenkoli način. Kršitev navedenih prepovedi predstavlja podlago za kršiteljevo civilno in kazensko odgovornost.
