Večina delniških trgov po svetu je v zadnjem mesecu leta 2010 dosegla pozitivno rast. Nekoliko večja previdnost je bila potrebna v Evropi. V grobem lahko rečemo, da so jo vlagatelji najbolj odnesli, če so se izogibali "problematičnih" držav, kot so države skupine PIGS in države Balkana.
Pregled dogajanja na svetovnih trgih
Večina delniških trgov po svetu je v zadnjem mesecu leta 2010 dosegla pozitivno rast. Merjeno v evrih so delnice v ZDA zrasle v povprečju za okoli 3%, kot je znašala tudi rast pri njihovih južnih sosedih (mehiški IPC indeks je zrasel za 3,06%, brazilski Bovespa za 3,76%, argentinski Merval pa kar za 6,64%).
Tudi v Evropi so bili vlagatelji lahko zadovoljni z iztrženim. Delnice nemškega indeksa DAX so pridobile 3,37%, francoskega CAC 40 5,44%, britanskega FTSE 100 4,27%, švicarskega SMI pa celo 7,15%. Rekordno donosnost je dosegel hrvaški indeks Crobex, ki je na mesečni ravni pridobil kar 18,81%. Glavni krivec je delnica podjetja INA, ki je 14. decembra zrasla za 64%, potem ko je agencija za trg vrednostnih papirjev sprostila trgovanje. 2. decembra je namreč Mol podal ponudbo za nakup 8-odstotnega deleža, ki še ni v njihovi lasti oziroma lasti države, po ceni 2.800 HRK na delnico. Nakup deleža so želeli preprečiti hrvaški pokojninski skladi, ki so za delnico INE ponujali celo 2.830 HRK.
Jasen pozitiven trend je bil decembra viden tudi na azijskih borzah (japonski Nikkei 225 je pridobil 3,60%, indijski Sensex 30 5,29%, avstralski ASX 200 pa celo 7,73%). Gledoč celotno leto 2010 smo evrski vlagatelji lahko zadovoljni. Ameriške delnice so v povprečju zrasle za dobro petino, ravno toliko tudi japonske in avstralske delnice. Najvišjo rast so doživeli vlagatelji v razvijajoči se Aziji, kjer so delnice zrasle tudi za 50% in več (npr. Indonezija, Filipini, Tajska). Nekoliko večja previdnost je bila potrebna v Evropi. V grobem lahko rečemo, da so jo vlagatelji najbolj odnesli, če so se izogibali "problematičnih" držav, kot so države skupine PIGS in države Balkana.
Ameriški trg
Decembrska situacija na delniških trgih v ZDA je bila zrcalna tisti v novembru. Evrski vlagatelji so se novembra za celotni donos lahko zahvalili približno 7-odstotni rasti ameriškega dolarja v primerjavi z evrom, decembra pa je ameriški dolar izgubil 3% vrednosti, kljub temu pa so se glavni trije delniški indeksi zvišali za okoli 3%.
December je tudi sicer zgodovinsko gledano najdonosnejši mesec leta. Statistika kaže, da je indeks Dow Jones Industrial Average v zadnjih 100-ih letih decembra v povprečju pridobil 1,3%, v zadnjih 50-tih letih 1,5%, v zadnjih 30-ih letih pa celo 1,7%.
Tokratni pozitivni trend se je začel s spodbudno objavo podatkov s trga dela. Podjetja naj bi v novembru neto zaposlila 93.000 ljudi, poleg tega je Ameriška centralna banka sporočila, da je gospodarstvo po celotnih ZDA vse močneje. Pogled na letne donosnosti delniških indeksov v ZDA nam razkrije, da je bilo leto 2010 uspešno za evrske vlagatelje. V povprečju so glavni trije indeksi namreč pridobili dobro petino vrednosti.
Evropski trg
Mesec december je bil pozitiven mesec za vlagatelje v Evropi. Delniški indeks Euro Stoxx 50 je zrasel za 5,41%, s podobnim odstotkom rasti pa so mu sledili tudi nacionalni indeksi večjih evropskih držav.
Slovenske delnice so bile, kot je že običajno za zadnja tri leta, podpovprečno donosne (0,90%). Praktično težko najdemo večje slovensko podjetje, ki trenutno ne bi imelo težav. Številni so zavetje prenehali iskati celo v Krki, ki se bori z naraščajočimi terjatvami do kupcev.
Zanimivo so naši južni sosedi Hrvati doživeli pravi razcvet decembra. Indeks Crobex je zrasel za kar 18,81% in to predvsem na račun delnic INE. 2. decembra je obstoječi lastnik Mol podal ponudbo za odkup 8-odstotnega deleža, ki še ni bil v njihovi lasti oziroma lasti države, po ceni 2.800 HRK. Hrvaška nadzorna agencija je prekinila trgovanja z Inino delnico, k ise je nadaljevalo 14. decembra, ko je delnice v enem dnevu poskočila za 64%. Navdušenje vlagateljev je spodbudilo tudi "branjenje" nakupa delnic Ine s strani hrvaških pokojninskih skladov. Ti so delnice odkupovali po ceni 2.830 HRK.
Načeloma smo lahko z letom 2010 zadovoljni. Delnice podjetij iz večjih držav (npr. Nemčije, VB, Poljske, Rusije) so se odrezale odlično, saj so indeksi pridobili od 15% do 33%. Med najdonosnejšimi borzami najdemo kijevsko (85,31%), stockholmsko (43,06%) in istanbulsko (32,31%), izjemno pa so se iz prejšnjih negativnih let popravile tudi baltske borze.
V splošnem lahko rečemo, da je bilo leto 2010 še eno zahtevno leto za trge bivše Jugoslavije. Razen hrvaškega Crobexa, ki ga je zaznamovala Ina, so vsi izgubili okoli desetino vrednosti (vse merjeno v evrih).
Balkanski trg
Borze geografske regije Balkan so se decembra gibale v skladu z gibanjem svetovnih borz, na mesečni ravni so, merjeno v evrih, vse pridobile na vrednosti. Izjema so le turške delnice, ki vrednost izgubljajo že drugi mesec zapored.
Pred meseci so poznavalci (od bolj znanih Marc Mobius) svarili, da je negativna kratkoročna korekcija turških delnic po obdobju rasti precej verjetna. Rekordno pozitivno donosnost pa je dosegel hrvaški indeks Crobex, ki je na mesečni ravni pridobil kar 18,81%. Glavni krivec je delnica podjetja INA, ki je 14. decembra zrasla za 64%, potem ko je agencija za trg vrednostnih papirjev sprostila trgovanje. 2. decembra je namreč Mol podal ponudbo za nakup 8-odstotnega deleža, ki še ni v njihovi lasti oziroma lasti države, po ceni 2.800 HRK na delnico. Nakup deleža so želeli preprečiti hrvaški pokojninski skladi, ki so za delnico INE ponujali celo 2.830 HRK.
Letna donosnost indeksov iz regije kaže, da območje še vedno pestijo težave. Če ne bi prišlo do decembrskega dviga hrvaškega indeksa zaradi rasti delnic Ine, bi praktično vse države bivše Jugoslavije (Slovenija, BIH, Srbija in Hrvaška) zabeležile padec za okoli 10% (merjeno v evrih). Svetla izjema regije je Turčija, katere gospodarstvo je cvetelo v letu 2010.
Azijski trg
Delniški indeksi v Aziji so decembra imeli pozitiven mesec. Merjeno v evrih so praktično vsi zrasli. Najbolj se je premoženje povečalo vlagateljem v Tajvanu (v povprečju za 9,30%) in Južni Koreji (v povprečju za 8,52%). Redka izjema so bile delnice na Kitajskem, ki so v povprečju izgubile okoli 1,5% vrednosti.
Kitajska je objavila podatke o plačilni bilanci za leto 2010. Trgovinski presežek v lanskem letu se je zmanjšal za 6,6% na 183,1 milijarde $, kar 181 milijard $ tega presežka pa imajo na račun ZDA. Pri Raiffeisen Research so povzeli tudi posojilno aktivnost Kitajske v preteklem letu. Celoletni obseg posojil je znašal 7,9 bilijona juanov, kar je za 0,4 bilijona juanov več od planiranega.
Za leto 2011 ne planirajo obsega kreditiranje, temveč nameravajo dosegati cilje monetarne politike z dinamičnim sistemom oblikovanja obveznih rezerv bank. Nivo obveznih rezerv bank bodo določali kapitalska ustreznost bank, delež nedonosnih posojil itd. Na letni ravni so vlagatelji v Aziji lahko več kot zadovoljni (z izjemo Kitajske).
Razvita delniška trga Japonska in Avstralija sta pridobila več kot petino vrednosti, Tajvan, Južna Koreja in Indija okoli tretjino vrednosti, Indonezija, Malezija, Filipini in Tajska pa celo več kot 50% (vse merjeno v evrih).
Baltske države, nordijske države, Poljska, Rusija in Ukrajina
Še en nadpovprečno donosen mesec je za vlagatelji v regiji Severne in Vzhodne Evrope. Merjeno v evrih so najbolj zrasle delnice v Ukrajini (za kar 13,52%), sledijo delnice v Rusiji (okoli 9%) in na Švedskem (6,46%).
Sredi decembra so pri Švedski centralni banki obrestno mero dvignili z 1% na 1,25%. Ukrep je pogojen s hitrorastočim švedskim gospodarstvom, ki okreva najhitreje v EU, hkrati pa raste tudi zadolževanje gospodinjstev. V 3Q 2010 je BDP Švedske zrasel za 6,9%, posojilna aktivnost pa se je okrepila za 9%. Stopnja rasti cen se je novembra zvišala na 1,8% (oktobra je namreč znašala 1,5%), stopnja brezposelnosti pa je padla na 7,5% v oktobru in pada že vse od aprila 2010, ko je znašala 9,5%.
Na letni ravni so vlagatelji v podsklad Abančna DZU Delniški pasivni BALTINORD dosegli 28,84-odstotno donosnost.
Afriški trg in trg Srednjega vzhoda
Vlagatelji v Afriki in Bližnjem Vzhodu so pozitivno zaključili leto 2010. Decembra so delnice v Egiptu pridobile v povprečju 4,45%, v Izraelu 8,70% in v Južnoafriški Republiki celo 11,54% (vse merjeno v evrih). Brez večjih sprememb so bile delnice na Mavriciju in v Jordaniji.
Leto 2010 je bilo sicer uspešno za vlagatelje v omenjeno regijo. Najbolj donosne so bile v povprečju delnic v Južnoafriški Republiki. V Abančni DZU smo tik pred prvenstvom objavili članek, v katerem smo ugotavljali, da lahko na podlagi zgodovine zadnjih petih svetovnih prvenstev v nogometu vlagatelji pričakujejo nadpovprečno donosnost delnic v JAR v letu 2010. Merjeno v evrih je letna donosnost znašala 43,03%.
Bistveno slabše pa ni bilo niti v ostalih državah. Izraelske delnice so se podražile za tretjino, egipčanske pa za petino.
