Po koronavirusu zaupanje vlagateljev preizkuša nova kriza: kako se zaščititi pred volatilnostjo?

Članek slika

Kapitalski trgi v zadnjih dveh letih vse prej kot dolgočasni. Če zaupanja vlagateljev nista uspeli zamajati ne koronavirusna ne energetska kriza, pa so zdaj postavljeni pred še večji izziv. Lahko ostanejo optimistični kljub rusko-ukrajinski vojni in uvedenih sankcijah proti Rusiji? Kaj pa povišana inflacija in napovedani dvigi obrestnih mer?

Pesimističen začetek leta

Že od kar obstajajo borzni trgi, poskušajo vlagatelji napovedati nihanja vrednosti delnic. Tako je tudi zdaj, v trinajstem letu bikovskega borznega trenda, ki je najdaljši v zgodovini. Marca 2020 ga je sicer za kratek čas prekinila koronavirusna epidemija, a so trgi hitro nadoknadili izgube. Prva dva meseca leta sta bila z vidika donosov slabša od vseh v preteklem letu. Januar je bil za vse tri osrednje ameriške borzne indekse najslabši mesec po marcu 2020, potem pa se je zgodil še napad Rusije na Ukrajino.

V letošnjem letu je tako S&P 500 izgubil že več kot osem odstotkov, tehnološki indeks Nasdaq več kot 12 odstotkov in Dow Jones skoraj sedem odstotkov. Spomnimo, še nedolgo nazaj, 4. januarja letos, je ameriški borzni indeks S&P 500 dosegel svoj zgodovinski vrh. Ker je stara celina mnogo bolj izpostavljena rusko-ukrajinski krizi, kot so ZDA, so bili tudi upadi na evropskih borzah večji. Samo v februarju je nemški indeks Dax izgubil skoraj desetino vrednosti. Med vsemi indeksi pa je bil najbolj prizadet ruski indeks RTS, ki je na dan ruskega napada na Ukrajino izgubil kar polovico vrednosti, to pa naj bi bil celo največji enodnevni upad kateregakoli borznega indeksa v zgodovini.

Tudi domači borzni trg je v letošnjem letu sledil smeri svetovnih trgov, saj je v prvih dveh mesecih leta izgubil 13,1 odstotka vrednosti. V lanskem letu je domača borza delničarjem prinesla lepe zaslužke, saj je bila med najdonosnejšimi na svetu. Putinova vojna je vplivala na vrednosti vseh delnic v prvi kotaciji, najbolj so jo skupile delnice novomeške Krke, ki ima tudi največjo utež v indeksu SBI TOP. V letošnjem letu so izgubile dobrih 20 odstotkov. Deloma so na upad vrednosti vplivale uvedene sankcije proti Rusiji in upad vrednosti ruskega rublja. Zmeren upad vrednosti spremlja tudi delnice Luke Koper, Zavarovalnice Triglav in Cinkarne Celje, še najbolje kaže delnicam NLB. Tudi v prihodnje lahko pričakujemo, da bo domača borza sledila dogajanju na svetovnih kapitalskih trgih, a bodo verjetno upadi zaradi nižjih vrednotenj manjši.

Nič ni gotovo, gotova je le volatilnost

Glede na to da bi morale borzne cene vsaj do določene mere odsevati, kako bodo trenutno znane informacije vplivale na poslovanje podjetij v prihodnje, rusko-ukrajinska vojna trgov še ne bo potisnila v medvedji borzni trend. Vprašanje pa je, koliko bo doprinesla k že dlje časa trajajoči povišani inflaciji. Prav zaradi množice neznank na borzi v zadnjem času vztraja visoka volatilnost. Vlagatelje poleg uvedenih sankcij proti Rusiji in gospodarskih posledic skrbi tudi vse višja inflacija in pospešena rast cen energentov.

Slučajno ali ne, konflikt na vzhodu Evrope je s stališča boja proti najvišjim stopnjam inflacije v zadnjih desetletjih prišel ob najbolj nepravem času. Inflacija v ZDA se je januarja povzpela na najvišjo raven v 40 letih, cene pa so se zvišale za 7,5 odstotka v primerjavi z letom prej. Kot kažejo podatki Eurostata, je januarska inflacija za celotno EU-27 z decembrskih 5,3 odstotka januarja poskočila na 5,6 odstotka. Pri nas pa je februarja letna rast drobnoprodajnih cen dosegla 6,9 odstotka, potem ko je mesec prej znašala 5,8 odstotka, kažejo podatki Sursa.

Škarje in platno v rokah centralnih bankirjev

Nekaj gotovosti bo na trge verjetno prinesla odločitev ameriške centralne banke Fed glede višanja obrestne mere. Po prvotnem načrtu bi jo morali prvič dvigniti še ta mesec, vprašanje pa je, ali se bo to zaradi nastalega geopolitičnega konflikta tudi dejansko zgodilo. Ni dileme, da bo imel ruski napad največje posledice za ukrajinsko, pa tudi za rusko gospodarstvo. Kljub temu pa zgodovina kaže, da četudi geopolitične krize svetovne borzne trge kratkoročno zamajejo, si trgi na dolgi rok skoraj vedno opomorejo.

Večji in dolgotrajnejši vpliv na smer gibanja borznih vrednosti pa imajo centralne banke, ko oblikujejo svojo monetarno politiko. Za vlagatelje bo tako ključno vprašanje, ali lahko centralni bankirji uspešno zaustavijo naraščajočo inflacijo, še posebej ob novem naraščanju cene surove nafte, ki je že presegla 110 dolarjev na sodček, in tudi zemeljskega plina.

Borza si je v preteklosti opomogla eno leto po geopolitičnem konfliktu

Kaj nam zgodovina pove o gibanju borznih indeksov v času večjih svetovnih dogodkov? V desetih od petnajstih analiziranih dogodkov so bile borze leto dni kasneje v zelenem, kažejo podatki spletnega mesta Yahoo Finance. Ob začetku druge svetovne vojne, ko je Nemčija napadla Francijo, je indeks S&P500 v mesecu dni upadel za skoraj 20 odstotkov, leto dni kasneje, ko je vojna še vedno trajala, so upadi znašali 18 odstotkov. Ob koncu vojne leta 1945 je indeks nadoknadil vse izgube. Ob kubanski raketni krizi leta 1962, kjer sta bili v sporu Sovjetska zveza in ZDA, je vrednost osrednjega ameriškega indeksa v enem mesecu celo narastla za 5 odstotkov. V enem letu je ta rast znašala že skoraj 28 odstotkov.

Leto dni od ruske aneksije krimskega polotoka je ameriški indeks zrastel za skoraj 15 odstotkov. V zadnji koronakrizi je vrednost S&P 500 marca 2020 močno zanihala navzdol, vendar so leto dni kasneje dosegle za več kot tretjino višjo vrednost. Tudi tuji borzni analitki, denimo iz Deutsche bank, ugotavljajo, da so geopolitični dogodki svetovnih razsežnosti le redko dolgotrajno strmoglavili finančne trge. V povprečju so borzni upadi trajali manj kot mesec dni in niso presegli več kot 6 odstotkov.  

Kako ubežati precenjenim nakupom delnic in zmagati v boju z volatilnostjo?

Vsak vlagatelj si želi, da bi enote sklada kupil poceni in prodal dražje, vendar je na žalost zelo težko oceniti, kdaj je pravi trenutek za vložek in izplačilo. Naložbeno tveganje si tako lahko znižate z upoštevanjem metode povprečnega stroška. To je metoda, ki vlagateljem omogoča izkoriščanje tržnih nihanj in izogibanje tveganim nakupom enot po najvišjih vrednostih. Kako to dosežemo? V sklad v enakih časovnih obdobjih, denimo mesečno, vplačujemo enake zneske, kar si najlažje uredimo z odprtjem mesečnega trajnika (direktne obremenitve).

Vroči energenti in dividendne delnice

Katere naložbe pa izbrati v obdobju povišane inflacije? Tradicionalno so najboljše naložbe za to obdobje surovine, predvsem nafta. V zgodovini je vsa tri obdobja visoke inflacije (po obeh svetovnih vojnah ter sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja) zaznamovala nadpovprečna rast cen nafte. Kot dobre naložbe so se za tovrstna obdobja izkazale delnice podjetij, katerih poslovanje ni bilo prizadeto zaradi višjih cen nafte, pa tudi tiste, na katere ima volatilnost manjši vpliv (javne storitve, potrošniške dobrine ipd.).

Določena varovalka pred povišano inflacijo so lahko tudi »realne naložbe«, torej tiste, ki so stvarne, jih lahko vidimo ali pa jih kako drugače uporabljamo. Lahko gre za umetnine ali druge zbirateljske predmete, zlato, kmetijska zemljišča in seveda nepremičnine. V vsakem primeru je najboljša zaščita pred povečanim tveganjem diverzifikacija različnih vrst naložb, tako sektorsko kot tudi regijsko.

Na spolzkem borznem parketu so v negotovih časih delnice necikličnih sektorjev načeloma bolj na udaru kot ciklične delnice. Prav zato se lahko pred večjim upadom vrednosti zavarujete s prehodom z delnic rasti na delnice, ki izplačujejo dividende. Na ta način boste ublažili morebitno izgubo, saj bo podjetje še naprej zagotavljalo dividende, ne glede na upadanje vrednosti delnic. Tudi sicer lahko določene svoje naložbe iz bolj tveganih sektorjev (npr. tehnologije) umaknete v manj tvegane (npr. telekomunikacije), prav tako se je dobro umakniti iz bolj tveganih regij.

Nova priložnost za nakup?

Nihče ne mara upadanja tržnih vrednosti, toda realnost je taka, da se cene delnic spreminjajo tako navzgor kot tudi navzdol. Za nakup določene delnice se tako odločite, ker želite biti solastnik podjetja na dolgi rok, tudi če se cena delnice po nakupu nekoliko zniža. V negotovih časih se je pomembno osredotočiti na podjetja s trdnimi bilancami in jasnimi, trajnimi konkurenčnimi prednostmi. Borzne korekcije niso razlog za paniko, ampak priložnosti za cenejše nakupe, ali kot pravi Warren Buffett: »Če vidim razprodajo v svoji najljubši trgovini, grem in kupim še nekaj stvari, ki so mi všeč.«

Vsekakor moramo pri tem slediti svoji strategiji, malo več tveganja pa si lahko privoščijo mlajši, dolgoročni vlagatelji. Ob tem ne pozabimo na ustrezno razpršitev svojega premoženja, ki je v skladu z našo pripravljenostjo sprejemanja tveganja. Upoštevati pa moramo tudi naše osebnostne značilnosti in čustveno odzivanje na negativne novice.

Članek je bil najprej objavljen v prilogi časopisa Delo Svet Kapitala.

Prispevek je informativne narave in ne služi kot naložbeno priporočilo. Zapisane informacije v članku ne predstavljajo ponudbe ali vabila k ponudbi v smislu sklepanja pogodb za nakup ali prodajo enot investicijskih skladov ali drugih finančnih instrumentov. Informacije, ki se nanašajo na pretekle donose investicijskih skladov ali drugih finančnih instrumentov, niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Prihodnji donosi so lahko višji ali nižji kot v preteklosti.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja