Po dobljeni vojni bodo morali investirati tudi največji pesimisti

Članek slika

Ni malo ljudi, ki trenutno okolje smatrajo za destruktivno in menijo, da pelje v pogubo. Morda se tisti, ki smo aktivno spremljali dogajanje okoli prejšnje finančne krize, ki se je pričela leta 2008, spominjamo vzporednic s takratnim dogajanjem. Le da je bilo takrat stanje slabše, kriza pa je bila posledica sistemskih anomalij in ne zunanjega dejavnika, ki smo mu priča v letu 2020.

Vsekakor bomo leto 2020 zapisali v zgodovino kot eno najbolj nenavadnih. Zaznamovale so ga svetovna pandemija, nenadna recesija in politična negotovost v vseh delih sveta, pa vendar je negativnemu pridihu navkljub za borzami izjemno pozitivno leto. Resda številni vlagatelji tega niso občutili, saj niso zdržali pritiska zaradi izjemnih nihanj. Spomnimo: še marca smo bili priča približno 30-odstotnemu padcu na borznih trgih, že konec maja pa smo špekulirali, kateri dan bomo videli nove rekorde.

Vojne še ni konec, je pa že dobljena

Kot sem zapisal v prispevku z naslovom "Od pekla do raja", ki je bil objavljen 1. aprila letos: "Ali smo že videli dno ali ne, je prezgodaj reči. Je pa precejšnja verjetnost, da večjim padcem ne bomo več priča, saj imajo trenutne vrednosti že vračunane veliko slabše razmere in zelo globoko recesijo. Za vlagatelje z dobrimi živci zato trenutno stanje predstavlja priložnost, z upoštevanjem dejstva, da se na trg podajo postopoma in ne naenkrat. Obvezno pa se naj vlagatelji izogibajo paničnim prodajam in se pred spremembami posvetujejo s strokovnjakom."

Osebno sem mnenja, da sedaj prehajamo v drugo fazo poti "od pekla do raja", torej smo na poti v raj. Pričakujem, da bo v bližnji prihodnosti osrednja tema pospešeno odpiranje svetovnih gospodarstev in okrevanje podjetij v vseh segmentih trga. Če pogledamo na celostno sliko okoli nove koronavirusne bolezni racionalno, pridemo do zaključka, da se lahko pandemijo s cepivom zelo hitro omeji do mere, ki bo omogočila začetek vrnitve v normalne tirnice. Nenazadnje bodo v Evropi že v roku nekaj dni pričeli s cepljenjem prebivalstva. Še pred koncem tedna bodo temu priča v Veliki Britaniji, v roku enega meseca pa še drugod po Evropi. Skeptiki ves čas poudarjajo, da je cepiva premalo. Drži. Ampak s cepljenjem le 5 odstotkov najstarejših ljudi bi preprečili več kot 50 odstotkov vseh smrti in hospitalizacij. S cepljenjem 10 odstotkov najstarejših prebivalcev pa se približamo 75 odstotkom manj smrti in hospitalizacij. Lahko še naprej gledamo grafe smrti in hospitalizacij in se zgražamo, vendar smo "vojno" tako rekoč že dobili.

Krepitev inflacije sili v investiranje. In to ni slabo.

Sedaj pa preidemo k naslednjemu dejavniku, ki bo nedvomno imel velik vpliv na trge: likvidnost oz. presežni kapital. Če poenostavim, predstavljajte si, da imate na voljo 10.000 EUR in 100 enot delnic, za nakup katerih morate porabiti sredstva. Zdaj si predstavljajte, da imate v enakem primeru na voljo 50.000 EUR. Kaj bi se zgodilo s ceno omejene količine delnic, če bi med njih moral razporediti petkratnik prvotnega vložka? Tako rekoč smo priča inflaciji cen delnic tudi zaradi več sredstev na trgu in je le vprašanje časa, kdaj bomo krepitvi inflacije priča tudi v realnem gospodarstvu. Danes sicer govorimo o deflaciji na letni ravni, pa vendar poglejte svojo strukturo odhodkov in boste ugotovili, da živite v svetu, ko se dobrine dražijo. Glavna postavka, ki je vplivala na to, da govorimo o deflaciji, je cena energentov. Cena hrane je, na primer, na letni ravni višja za 3,6 odstotka. Če sem še spomladi pisal, da se bodo ukrepi približali tem, ki smo jim bili priča po 2. svetovni vojni, smo to mejo presegli že spomladi. Likvidnosti je na trgih več, kot so si analitiki še lani upali predstavljati.

Z višjo likvidnostjo in ukrepi, ki banke silijo v zaračunavanje stroškov za držanje sredstev na računih, je jasno, da bodo ljudje zelo kmalu imeli na izbiro dvoje: investirati in sprejeti višjo stopnjo tveganja ali pa se sprijazniti z izgubo kupne moči prihrankov. Kar pa spet ni tako slabo, če v obzir vzamemo dejstvo, da smo Slovenci s prihranki precej previdnejši od povprečja drugih razvitih držav. Slovenci v bankah in hranilnicah hranimo več kot 20 milijard evrov sredstev. Od tega jih približno tri četrtine leži na računih, preostanek pa na depozitih. Pri optimističnih predpostavkah smo samo v lanskem letu Slovenci izgubili dobrih 300 milijonov evrov kupne moči, pri pesimističnih pa krepko več. [K1] To je približno toliko, kot znaša celotna vrednost Luke Koper, Pozavarovalnice Sava, Telekoma Slovenije ali pa dveh Cinkarn Celje.

Ste si kdaj preračunali pričakovano izgubo kupne moči vaših prihrankov v naslednjih 5 letih? Zakaj 5 letih, ste se verjetno vprašali. Zato ker analitiki pričakujejo, da bo najmanj tako dolgo trajalo, preden bo depozitna obrestna mera znova v pozitivnem območju. Kar pomeni dvig s trenutne ravni -0,5 odstotka na 0, kaj šele na raven, ki smo je še vedno vajeni izpred 10 let. Pa začnimo: ob inflaciji okoli 2 odstotkov, kot znaša cilj ECB, ter obrestnih merah v višini 0,1 odstotka lahko računamo na okoli 10-odstotno izgubo kupne moči. Lahko bi rekli, da bi vašim prihrankom odšteli desetino. Kot če bi več kot en mesec na vsakih 5 let delali brez plače. Ste na to pripravljeni? Kaj pa, če bo inflacija še višja?

Špekuliram, da bodo najkrajšo potegnili predvsem tisti, ki ne bodo investirali.

Neizogibno tveganje zahteva večjo previdnost in strokovni pristop

Na trgu obstaja veliko alternativ, tako z lastnostmi depozitov kot tudi z lastnostmi lastniškega kapitala. Je pa na drugi strani lahko tveganje višje in v nekaterih primerih tudi izredno visoko. Zato bi morali vsi poskrbeti za to, da se vlagatelji poslužujejo le preverjenih alternativ, obenem pa se zavedajo realnega tveganja. Na državi je, da nagradi varčevalce, ne kaznuje. Na nas, predstavnikih industrije, pa je, da varčevalce usmerjamo in seznanjamo z vsemi tveganji, ki jih sprejmejo oziroma so jih pripravljeni sprejeti. Najpomembneje pa je, da vas kot varčevalce obvarujemo pred spornimi naložbami in za vas skrbimo tudi v negotovih časih, ne le v obdobju razcveta.

Zato pozivam vse bralce, da nas kontaktirate in se naročite na termin z našimi strokovnjaki. Prav tako uporabite informativni kalkulator, ki smo ga pripravili za naše uporabnike, ter si preračunajte spremembo kupne moči vaših prihrankov.

[K1] Vir podatkov o višini sredstev iz BS. Podatek o inflaciji v letu 2019 pa iz Statističnega urada RS.

V primeru dodatnih vprašanj pa pišite na miha.todurov@vzajemci.com.

*prispevek izraža stališča avtorja

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja