Papige in 26 milijard evrov

Kaj imajo skupnega milijarde in govoreče ptice iz naslova? To, da nastopajo v na videz neskončni seriji z delovnim naslovom »zakaj imamo Slovenci denar v bankah in ne plemenitimo denarja v naložbah«. Tako kot papiga ponavlja nekaj fraz, tudi v Sloveniji – vsaj v veliki večini medijev – poslušamo in beremo na videz iste podatke o varčevanju. Tako smo ob lanskem dnevu varčevanja* z vseh koncev slišali zgodbe o »18,7-odstotni stopnji bruto varčevanja v slovenskih gospodinjstvih, kar je nad povprečjem EU«. Enako zadnje tedne prejemamo informacije o tam, da imamo »Slovenci prvič v bančnih vlogah več kot 26 milijard evrov«. Lani so medijske papige ponavljale enako zgodbo s praktično istimi besedami, le da je bil znesek 25 milijard. Še leto prej smo bili pri nekaj manj kot 24 milijardah, še eno prej pri 22 milijardah ... in tako naprej.

Ampak kaj to pomeni? Da smo Slovenci fenomenalni varčevalci in da znamo plemenititi svoj denar veliko bolje kot drugi Evropejci? Kaj pomenijo vse te milijarde na računih? Je to super novica? Nam gre bolje, je naša kupna moč zaradi tega višja? Smo vsako leto bogatejši ali pa imamo varnejšo prihodnost? Kake poglobljene analize o tem nam papige žal ne posredujejo.

Drugi namenijo za plemenitenje več

Od vsega denarja, ki ga premorejo gospodinjstva, imamo po podatkih Eurostata (zadnji so za zaključeno leto 2021) Slovenci skoraj polovico v gotovini in v bančnih vlogah (praviloma na vpogled). Delež teh sredstev je pri nas 47,8 %. V EU je ta delež precej nižji, 33,1 %. Ali to pomeni, da drugi Evropejci manj pazijo na denar? Nikakor ne, to je le znak, da imajo več denarja v delnicah in drugem lastniškem kapitalu, da več namenijo za zavarovanja in pokojninske sheme ter podobno. Tega dela zgodbe pa papige žal (še) ne recitirajo.

Ste kdaj prebrali naslov v slogu »Slovenci smo v bankah v enem letu izgubili skoraj dve milijardi«?

Pa bi si lahko ustvarili tudi tako mnenje. Če za lažjo predstavo zelo poenostavimo: v bankah smo imeli 26 milijard. Letna inflacija (podatek SURS za obdobje junij 2022-2023) je znašala 6,9 %. In ker v bankah obresti (na depozitne, kaj šele vpogledne vloge) v zadnjem letu dobesedno niso obstajale, je denar, ki je v bankah ležal oziroma so ga banke plemenitile za svoj dobiček, za varčevalce vreden skoraj 7 odstotkov manj.

In kaj smo Slovenci naredili? Ne prav veliko. Občasno malo potožimo, da so se podražili naši nakupi špecerije, precej nejevoljni smo, ko je treba natočiti bencin, predvsem pa se glasno pritožujemo nad ceno kave v lokalu, kamor še naprej hodimo vsako jutro. Precej bolj zadržani pa smo, ko bi bilo treba razmisliti, kam bi lahko vložili svoj denar. Ali ne bi bilo smiselneje, da bi se ozrli naokrog, razmislili o še vedno precej nizko tveganih in razpršenih naložbah (če smo že kot narod očitno konservativni) v vzajemne sklade? In ali ne bi hkrati začeli finančno opismenjevati tudi novih generacij, da ne bi ponavljale napak starejših?

Varčevati pomeni plemenititi, ne pustiti ležati na računu

Dovolite nam, da se tudi pri Vzajemcih tu spremenimo v govoreče ptice. Morda ne bomo ravno papiga, ampak recimo sivi žako, ki zna povedati še kaj več. Tisto, kar ponavljamo in bomo ponavljali še naprej, je zelo preprosto.

Splača se varčevati in hkrati plemenititi denar.
Splača se vlagati tja, kjer so naši donosi nad izgubami, kakršne prinaša inflacija.
Splača se varčevati dolgoročno, ker smo tako manj izpostavljeni nihanjem.
Splača se začeti čim prej, ker dela za nas obrestno obrestni račun in ker privarčujemo veliko več.

Ko boste naslednjič poslušali medijske papige, se spominite še na to, kaj vam ponavlja sivi žako.

Varčujte in z naložbami plemenitite svoj denar.

 

Trije argumenti, zakaj začeti varčevati v naložbah čim prej 1. Varčevanje prinaša več možnosti v življenju. Tisti, ki začne vlagati denar v svojo prihodnost že v mladosti, lahko izbira med več potmi. Lažje pride do svojega cilja ter si uresniči načrte in želje, če že ima osnovo, kot pa če se začne z vprašanjem »koliko denarja potrebujem za stanovanje, pokojnino, avto ...« ukvarjati šele tedaj, ko si želi cilj že uresničiti. Čas pri varčevanju vedno dela za tistega, ki ga ima na razpolago več. 2. Odpornost na tveganje je večja. Na trgih imamo obdobja vzponov in padcev. Na volatilnih trgih je z dobrim upravljanjem več prvih kot drugih. Ampak ko pridejo obdobja rdečih številk, jih je lažje prebroditi, če vemo, da imamo časa še dovolj in da se, ko pogledamo širšo sliko, naše premoženje dolgoročno povečuje. Prav tako si lahko, če smo še bolj na začetku poti, lažje privoščimo tudi nekoliko bolj tvegane in potencialno donosnejše naložbe. 3. Obrestno obrestni račun plemeniti (naj)bolje. Ko z varčevanjem ustvarjamo donos in obresti ne porabimo sproti, ampak jih znova vložimo, narašča glavnica in premoženje se z leti eksponentno povečuje. Poglejmo primer. Povprečna neto plača v Sloveniji znaša trenutno 1.431,61 evrov. Če kot povprečni Slovenci namenimo za varčevanje 18,7 %, znaša to zaokroženo 268 evrov. Recimo, da namenimo za mesečne naložbe polovico tega zneska, torej 134 evrov. Prav tako imamo čas in lahko investiramo v razmeroma dinamične naložbe s 7-odstotnim povprečnim letnim donosom. Veste, koliko se nabere? Investicijski kalkulator pokaže, da s plemenitenjem: - v 10 letih pridemo do 23.050,53 evrov, - v 20 letih do 68.394,41 evrov, - v 30 letih pa do kar 157.592,69 evrov.

* 31. oktober so za svetovni dan varčevanja določili na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu pred skoraj natanko sto leti, daljnega 1924. S tem so želeli spodbuditi ljudi, naj varčujejo v hranilnicah oziroma bankah. Premislite, ali lahko do letošnje obletnice začnete varčevati tudi vi - tam, kjer boste za denar dobili več kot v banki.